- Aset 09 suliyee 2011, leegal El Mina finiri, ñalɗi , hiirdi ko fuutankaagal, tawi yuɓɓini nguun ñalngu pulaagu ko Catal El Mina, gootal e Cate Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani.
Ñalnde heen subaka, tuggi waktu 11h haa hedde waktu 1h 30, ko seppo ngam hollirde finaa-tawaa fulɓe. Idii yettaade e seppooɓe ɓee ko Goomu Ɓamtaare Daande Leñol, sukaaɓe rewɓe e worɓe, e seppo maɓɓe eɓe aanomina gollal fulɓe, hono demal. Eɓe ngondi e jabboowo, luuwoowo, gaawoowo, gollal timmungal ko fayti e demal waalo, e coñal mum…
Rewi heen ko fedde ina wiyee jalluɗi jam, ɓeen ne ko cubalaagu penñini, e seppo ngoo seppo ngoo, jaaltaaɓe kam e koltu mum peeñii, omo jogii dengere makko, omo sefoo, ko hare hakkunde jaaltaaɓe kam e nooroo. Nooro hay so tawii ko o lastik ne nandii e goonga…
E ngoo seppo cubalaagu, rewɓe subalɓe njiyaama heen ina ngaddori faataata, sibu ina teskaa wonde faataata heewi remeede ko e pale, pale noon ko subalɓe ɓuri heewde remde ɗum en. Peekaan jirwinii beetewe oo. Caggal jalluɗi jam rewi heen ko wayluɓe ina njogii tafirɗe mum en : taande, metugal, kaynirgal, bisgal. Eɓe ngaddori kadi jawe tunte, kootone, doɓɓe, jawe silemaaje, cakka medda… Sakkeeɓe keedaani caggal e seppo ngoo, ɓe ngaddorii alluwal sakke, mukke, danngaaji ina mbinndaa Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani, Catal El Mina ; makatuumi ; kalbe ɗataaɗe, kalɓe portaabal ; Eɓe ngondi e rewɓe fulɓe yontaaɓe, ñaantiiɓe comci goobaaɗi, gude cilmbaaɗe… Oon beetewe njulliyaagal feeñii kadi, njulliiɓe e kadduki mum en eɓe ngondi e selɓe maɓɓe eɓe njima kasi. Sukaaɓe boombi, fedde maɓɓe rewre ngari ina ngaddani ɓe mbaƴƴungu…
Fedde wiyateende Daarorgal Yonta hannde, ngaddi e seppo ngo ko ndiftungu fulɓe, yombayɓе ina ɓоornii comci mum en gaaɓɗi, gorko oo wutte folmaat, cakkal baka ina ɓoornii paɗe mukke ; debbo oo ari ko ina waɗɗinaa e ndimaangu, e ngu ñekka, nde ngu ƴettii, giyiraaɓe gorko oo ndoondii mo, pawi mo e koyɗe esirааɓе, еɓе njima : “ arii ɗoo, yettiima ɗoo ”. o yuppaa koondi, rewɓe ɓee ina njima yoo male yoo koondi. Caggal jombaajo oo, ko goomu pinal rewi heen, bawɗi e buubaaji ina kartoo wanngo, sukaaɓe rewɓe yahrooɓe hakkunde duuɓi jeenay e duuɓi sappo e ɗiɗi ina leewoo, ina ngama wanngo, eɓe moorii jubbi cosaan, eɓe piili doɓɓе, ɓee heen ina tuppii pastel, ɓeya ina mbaɗi suumee, ɓe njirwinii beetawe oo, ɓe ngoynii mawɓe heewɓe.
Rewi heen ko laamɗo e laamungal Fuuta : Laamɗo ina waɗɗii e ndimaagu mum, kaɓɓaangu alkabeeje, omo ɓoornii wutte makko, omo waɗi tenngaade makko, jaareeɓe makko ina ndewi e makko, omo wondi e kamalenku, e jaaltaaɓe e jaagorɗe makko.Ɓee ina mbifa mo, ɓeya ina njima mo, ɓeya ina ngaskina mo, rewɓe yooɗɓe aaɓɓe, comici fuutankooɓe gaaɓɗi ɓoorniiɓe ina njima mo, ina ngaskina iwdi makko. Rewi heen ko lawɓe, ɓeen ne ina ngaddori boɓi, alluuje, haranaaji kuutorɗe fulɓe.
Caggal maɓɓe ko ceernaajo ina wondi e almudɓe : baydaaji, e sanɗaaji, ina njannga Ɓuraana.
Teskaama kadi e oon beetewe nootagol debbo pullo nayeejo, jahroowo hedde duuɓi capanɗe jeegom. Kanko mawɗo oo, o wiyetee ko Jaari Demmba Bah, alaa ko addi mo so wonaa nootitaade e nguu ñalngu pulaagu, ko o nando ɗum, ɗum saabii o ari heen. Hol ko teskaa e makko ? Omo ɓoornii comici gaaɓɗi : wutte oo ina waɗi eddaaji ɗiɗi goobu, haako ñebbe, ɗum firata ko beydaare ; omo waɗi cakka busraari, paɗe mukke, kaala baka, ŋeñeme, e kootone kaŋŋe. Ngoo seppo e pulaagu waɗi ko e yeeso sete yiilirde ngenndiire Fedde Ɓamtaare Pulaar e Murítani, e gardagòl hooreejo mum hono Aamadu Umar Jah. Hade yimɓe ɓee mbaynondirde, sete oo ñaagaa nde naatata e nder dingiral ngal, mbele yimɓe ɓee nganndinee holi mo woni kala. Ko nii woni ɓe naati, Njaay Saydu anndini yimɓе ɓee mo woni kala e mаɓɓе. Caggal mum hooreejo Catal El Mina hono Aysata Bah, salmini yimɓe ɓee, yetti ɗum en, yetti goomuuji kam e pelle ballitɗe e ñalngu ngu. Yimɓe ɓee mbismaa e bottaari, ko noon subaka oo joofiri tawi waktu oo he tuusubaar les.
Golle ɗee njokkoyta ko kikiiɗe hedde waktu 18h, ko yeewtere tiitoonde Pinal Fulɓe, ko Njaay Saydu Aamadu yeewtata (ma en ngartu heen), caggal mum ko anndino Fedde Ɓamtaare Pulaar, ko Aamadu Umaar Jah hooreejo fedde nde kam e Abdullaay Sal kalfinaaɗo jangde mbaɗi ɗum. E nder jamma oo kadi hiirde pinal waɗaama tawi ko sukaaɓe tokosɓe leegal ngal njimata heen, ngamata, fedde Sifaa Hanki Pinal Hannde kadi waɗii heen ko maantini, kam e fedde jalluɗi jam, ɗum fof ma en ngartu heen.
Mammadu Maamuudu Baal nelaaɗo Fooyre Ɓamtaare




