Ko ɓooyaani koo, NASA gaynii feewnude niiwnorgal mum kesal inniraangal “Nancy Grace Roman Space Telescope”, hono “Niiwnorgal Nancy Grace Roman”, niiwnorgal ɓujal, jogorngal foŋteede ɗoo e maayirɗe ndee ɗoo hitaande 2026. Ko ɓuri teeŋtude, ngal waɗiraa ko sunnaade ɗo ɓuri woɗɗude he pulki tageefo.
Ngal niiwnorgal ɓuri niiwnorgal biyeteengal Hubble ngal seeɓde yitere, laabi teemedere, kono kañje poti cukkeendi (résolution). Ɗum maa addan ngal waawde natde nokkuuji asamaan jaajɗi e nder sahaa daɓɓo.
Ine jeyaa e paandaale maggal yiytude e faamde tagopeeje goɗɗe ɗe ngonaa naangiije (ɗe njeyaaka e yuɓɓo Naange). Annduɓe ɓee ine njaakorii maa ngal niiwnorgal yiytu heen fotde 100 000 tagofeere.
Ko noon kadi niiwnorgal ngal ɓurirta waawde toppitaade njiylaawu paatungu e yakawere niɓɓere (énergie sombre), hono doolal ngal faamaaka tawo no moƴƴi, caabotoongal ɓeydagol njaaweendi lattinagol tageefo. Maa “Roman” wallu paamgol cañuki e ƴellito miliyoŋaaji keewɗi jiiryiirle.

