Iih, mate wonaa wiyanooma, e hitaande 2019, wonde « wuddere ɓaleere » fotaama, haa natal ngal saaktaa boom he teleeji winndere ndee kala, fotde lewru ko ɗuum tan haaletenoo ? Jooni kadi, he ɗee balɗe, ine wiyee wonde « ko jooni natal gadanal, natal goonga-goonga wuddere ɓaleere ƴettaa ». Mi faamaani !
Eey, ko goonga maa dee, e hitaande 2019, eɗen ciftora, ko kewu mawngu wonnoo kadi, wiyanooma tigi ko « natal gadanal, natal goonga-goonga wuddere ɓaleere » ƴettaa. Kono ndeen (ko ɗuum woni ko hesɗi he kabaaru jooni oo ), ko natal wuddere ɓaleere wonnde hakkunde jiiryiirngal goɗngal biyeteengal « Messier 87 » ; ndeen wudere ɓaleere wiyetee ko M87. Ƴettunoo ngaal natal ko niiwnorgal Event Horizon Telescope (EHT), walla mbiyen laylaytol niiwnorɗe, ɗe nganndu-ɗaa so ndentinaama njerondirta ko e niiwnorgal gootal ɓurngal mawnude he winndere ndee.
Jooni, walla mbiyen ñalnde 12 mee 2022 ndee, ƴettaa (fotaa) ko wuddere ɓaleere wonnde hakkunde jiiryiirngal men, (hono jiiryiirngal « Fedannde malaaɗo » (Voie lactée)) : hono wuddere ɓaleere pattamñisre, wiyeteende « Sagittarius A* » !
Jooni kadi, so en cawndinii nate ɗiɗi ɗee, maa en tesko eɗe nanndi no feewi : haawnaaki, ko ɗuum woni ko yaakoranoo, sibu kuule ɗiɗi ɗee njiidi edda, njiidi mahdi. Wayi ko no nate koode ɗiɗi nii, ine nanndi !
Ko goonga noon « jiiryiire ɗiɗi ɗee ine ceerti no feewi, ñise gudde ɓaleeje ɗiɗi ɗee ine ngoɗɗondiri, kono he saraaji wiiwaano majje ine nanndi no feewi », e wiyde gootal e terɗe Diiso ganndeewo EHT.
Ɗumɗoo noon haawnaaki : ko kuuje ɗiɗi weeyo jiiduɗe edda sibu ko gudde ɗiɗi ɓaleeje pattamñise. Hono no innde ndee hollitiri nii, ko kuuje ɗiɗi ñisɗe, tedduɗe no feewi, sibu ko laabi miliyoŋaaji-miliyoŋaaji ñisre naange, heen sahaaji boom ko miliyaaruuji ñisre naange men ngee.
Jiiryiirngal mawngal kala ine jogii wuddere ɓaleere pattamñisre he nehaande mum. Ɗuum anndiraa ko ƴeewgol koode e gaasuuji gonɗi he nehaande jiiryiire ɗee. Yitere neɗɗo fof e waasde hattande yiyde ko seerndi nate ɗiɗi ɗee, gudde ɓaleeje ɗiɗi ɗee ine ceerti :
- Hakkunde M87* e Leydi men (Ngaawe) ndii ko 55 miliyoŋ hitaande annoore ; teddeendi mayre ko laabi miliyaaruuji 6,5 teddeendi naange. Nde jeyaa ko e gudde ɓaleeje pattamñise ɓurɗe mawnude he tageefo hee.
- Hakkunde e Leydi men e SgrA* ko 25 000 hitaande-annoore ; teddeendi mayre ko miliyoŋaaji 4 ñisre naange. Nde jeyaa ko he gudde ɓaleeje pattamñise ɓurɗe famɗude he tageefo hee. Cunnagol ɗo ɗee gudde ɓaleeje nanndi e ɗo ceerti, maa addan en ɓeydaade faamde gudde ɓaleeje.
Ɗum noon :
• E hitaande 2017, golle ƴeewngal kuuɓtodinɗe ngummanaama he winndere ndee no diidorinoo, ngam ƴeewde gudde ɓaleeje ɗiɗi, hono M87* e Sgr A* ;
• Caggal ɗuum, ñalnde 10 abril 2019, natal gadanal M87* saaktaa, kono ngal Sgr A*, nde tawnoo ine ɗaɓɓi hiisaaji ɓurɗi luggiɗde, heɓaaka tawo. • Natal Sgr A* ari kisa ko jooni, ñalnde 12 mee 2022, duuɓi tati golle goɗɗi. Saabii leeltugol ngol ko ɓakdi mbeɗu ɗakkal (disque d’accrétion) njirlotoondi wuddere ɓaleere Sgr A* ndee, alla e mum yaawde, ine timmina jirlal mum he nder hojomaaji seeɗa. Ko ɗuum saabii nate ɗee ine niɓɓiɗa, maa waɗee hiisaaji keewɗi nde ɗe laaɓta.

Wuddere ɓaleere ko « gawu ɓaaƴo »
Wuddere ɓaleere ko « gawu ɓaaƴo » : so a ɓadtiima ɗum no feewi, ɓuuco maa, naatnu maa nder. E nder ganndal « ɓalliwal yowito », ɓaaƴo ina fooɗa ɓakdi, kono kadi ina wayla « faru sahaa ». Ɗoo noon, ndokkaten yeru ko e gawu ndiyam…
So laana arii saraaji mum ina doga e laawol mum portingol, gawu nguu fooɗa ɗum, ooña bolol mum, laana kaa naata e yiriinde, ka yirloo, ka yirloo, haa ka yettoo wuddu gawu nguu, ka muta. Woni gawu nguu ɓuuciima ka. Ko noon gudde ɓaleeje pooɗirta cereeli annoore, ooña ɗum en, (portol wontii ooñingol) njirla ɗum en haa « moɗa » ɗum en.
Fedannade Malaaɗo

Jiiryiirngal Fedannde malaaɗo, ko jiiryiirngal jirliwal baɗngal ko ine abboo e 200 haa 400 milyaar hoodere, e ko famɗi fof 100 miliyaar tagofeere. Ko he maggal Yuɓɓo Naange woni, ɗum noon ko e maggal Leydi (Ngaawe) woni, ɗum noon ngon-ɗen. Annoore (leer) ina waawi dogde he maggal 100 000 haa 120 000 walla nii 150 000 hitaande tawi
taccaani ngal. Hakkunde Yuɓɓo Naange e nehaande Jiiryiirngal Fedannde malaaɗo ine wona fotde 27 000 hitaande annoore (leer ina doga 27 000
hitaande hakkunde majje).

So gonɗo he Leydi ƴeewii ngal, yiyrata ngal ko no lefol danewol nii. Waɗi ngal siforaade noon ko Yuɓɓo naange (ngo ngon-ɗen ngoo) heedti ko he saraaji mbeɗu maggal (mbaadi maggal ko mbeɗu). Ko cooynoto-ɗen ine ranwi koo ko ñukkulle koode, ɗe yitere neɗɗo mehre waawaa laaɓtindaade.
Fedannde malaaɗo ine waɗi koode ɓooyɗe no feewi, sibu ko gila sahaaji tageefo ɓurɗi niɓɓiɗde, walla mbiyen tan ɗe peeñdi ko he tageefo, ko ine wona jooni 13,2 miliyaar hitaande.

Bookara Aamadu Bah