samedi, janvier 10, 2026
Google search engine
JaɓɓordePinalNguurndam Aamadu Koli Sal (2) : Mbaydi e loowdi njimri Aamadu Koli

Nguurndam Aamadu Koli Sal (2) : Mbaydi e loowdi njimri Aamadu Koli

Aamadu Koli ko ganndo jaraale tigi rigi, nde wonnoo ko o jiiliiɗo ngam yiɗde anndude. O yennataa hay gooto, hay bonɗo e makko. O yimataa kadi hay gooto, hay moƴƴuɗo e makko. Kala mo o eerii tawata ko tiitoonde e nder nokku walla jontaaɗo jamaanu, fotii omo anndi ɗum walla o heɓaani anndude ɗum. Njimri makko ƴoogata ɓulno mum ko e nehaande giɗli, ŋari ƴellitiindi, ŋari leydi, tule ceene, kaaƴe, dulɗi (dunuuli), caaɗli e maaje (hayngo e doongo, lugge e jiriide) ɗo o duudaani kolaaɗe jeeri e waalo e pale. Omo yima baaruuji keewɗi kono o ɓuri anndireede ko ɗii ɗoo :

Palol daande maayo

Won wiyooɓe ndi debbo ƴella walla debbo Lingeeri. Aali Hammadi Aali noon inniri ndi ko Debbo Rewo (innde puccu  mum njarlu).

Leele : Sooraawo, Juli, Miijo ɓernde

Gumbalaa  : Omo yima kadi pekaan e denndaangal njimri lollunoondi e nder reedu Fuuta, ndi o hawrunoo.

Golle goɗɗe : Ko goonga, Aamadu Koli anndiraa walla dowliri ko naalankaagal, kono wonaa naalankaagal mehal tan o jooɗtorii. Naalankaagal ko huunde haawniinde, kala ko tawi e golle joom mum waɗatnoo adan, wirnat. Ko naalankaagal ngal tan hankadi yiyetee walla haaletee. Kono Aamadu Koli ko gawoowo malaaɗo waatiinde. Omo seedtanaa kadi marde ganndal keeringal e waawde nooroo. Pille mum ena keewi sabu o waɗdaama golwole laaɓtuɗe ɗo diiwaan Tokomaaji ɗoo, e tawtoreede Maddel Sal. Moolo makko oo, ena jogii, kañum ne, nafoore woɗnde ko wonaa tan hoɗireede so omo yima. Ko o tiimruɗo sahtu nde faayre hoɗii mo.

Tonngol : Aamadu Koli Mammadu Jaaltaaɓe walla Aamadu Aystel Booy Siree wuuri ko duuɓі 71. E nder ngal daawal, ngal Geno rokkunoo mo, o waɗii heen naalankaagal ceningal, ɓamtungal Leñol. O reeni ngal no feewi, o reentii ngal. Ko ɗuum Waɗi, o dañi heen teddungal e martabaaji keewɗi, ɗi limdotaako. O wuuri heen, o wuurni heen. Naalanke fof, mo o yontidanoo ko e sehilaaɓe makko jeyaa. Kala heen mo o hawritnoo e nokku, o ittanii ɗum geɗal. Omo waawi wasoraade wonde o dañii ko naalankooɓe heewɓe ndañaani e nder nguurndam mum en, so maaydude e daande makko.

Rokki mo oon fartaŋŋe ko wodaaɗe won e geɗe. Haa o maayi, o ñaamataa maafe, o memataa nebam sirme. O wiyi ɗeen geɗe, ko e loornooje daande njeyaa. Eɗen njetta jinnaaɗo men Maajuuba Cub, mawni men Kummba Aamadu Koli, sehil men Ɗaahiiru Aamadu Koli e miñiraagel men Ifraa Aamadu Koli sabu wallude en laaɓtinde won e inɗe. Eɗen mbiya, ɓe njaaraama. Eɗen kesɗitina duwaawu feewde e ɓesngu makko e kuuɓal : Tiggere Siree, ɗo o ari e aduna, o daasi mbootu makko e Tokomaaji, ɗo o wuuri haa o ruttii e joomiiko ɗoo. Eɗen nduwanoo denndaangal mo moolo walla daande Aamadu Koli Sal weltinta e dow laral leydi ndii haa teeŋti e Aamadu Yaayaa Leli Jallo mo Jowre Sahre, wuro ngo wajjuɓe ndeeni. Yo Geno waɗ mo ɗo waɗnoo mаауɓе malaaɓe.

Njaay Saydu Aamadu Lollirdo Gelongal Fuuta

RELATED ARTICLES

WOPPU ƊOO YOWRE

Tiiɗno winndu ɗoo yowre maa
Tiiɗno winndu ɗoo innde maa

- Advertisment -
Google search engine

Most Popular

Recent Comments