Ina hulaa no feewi wonde yarde ko wuli no feewi ina adda nguɗu (kaaseer) goddol
Kabaaru oo ummorii ko e Fedde Adunankoore Cellal (OMS) wonde njarameeje gulɗe no feewi ina sikkaa no feewi ina adda nguɗu.
Yarde ndiyam ngulɗam no feewi « ina sikkaa » ina waawi addude nguɗu goddol, e wiyde nokku OMS toppitiiɗo ko faati e nguɗu, gonɗo to wuro Lyon to Farayse, mo nganndu-ɗaa ina heɗanaa no feewi e kala ko faati e nguɗu. Ɓe ɓeydi heen wonde ɗuum toɗɗaaki kafe jareteeɗe e nguleeki ngaadoraaki. Ko wuli no feewi noon, e miijo maɓɓe, ko 65 degere Selsus fayi dow.
Paamen wonaa njarameeje ɗee e koye mum en njoopaa ɗoo, joopaa ɗoo ko nguleeki ɓurtuki kii, e wiyde Doktoor Wild gardiiɗo nokku oo. O jokki heen « sababuuji nguɗu goddol ɓurɗi mawnude e nder leyɗe ƴellitiiɗe ɗee, ko simme e sanngara ».
Kono tan guɗe (kaaseruuji) goddol ɓuri heewde yiyteede ko e huunde e diiwanuuji Asi e Amerik worgo e Afrik fuɗnaange, woni e nder nokkuuji ɗo yimɓe ngaadorii yarde njarameeje gulɗe no feewi. Wiɗtooji baɗaaɗi to Siin e Iraan e Turki e nder huunde e leyɗe Amerik worgo, ɗo ataaye e kafe keewi yareede ina nguli no feewi (hedde 70°C), ɗiin wiɗtooji kollitii wonde kaaseer goddol oo ina ɓeydotoo e nguleeki njaram ɗam. « Nguleeki kakindiiki (normaal) wonande kafe e ataaye e nder leyɗe Orop e Afrik rewo ina njaasi ɗoon no feewi, sibu ko les 60°C » e wiyde Doktoor Dana Loomis, to oon nokku kaalaaɗo dow.
Kaaseer goddol ko sabaabu jeetaɓo ɓurɗo yaajde e guɗe e nder winndere ndee. O warii 400 000 neɗɗo e hitaande 2012 ndee.
BAB


