vendredi, novembre 28, 2025
Google search engine
JaɓɓordeJoloojeOwnooɓe : mbar en ceeraani e ɗoyngol ?

Ownooɓe : mbar en ceeraani e ɗoyngol ?

Hankadi, ownooɓe njoyo wonnooɓe e galle juukanooɗo to Tafrak Seyna, fellondirnooɓe e polis haa waɗi maayɓe ɗiɗo, nganndaama. Polis e ñaawoore leydi ndi mbayyinii doggol maɓɓe, ko ɓeeɗoo : Maaruuf wul Habiib, Siidi wul Siidinaa, El Kadiim wul Semaan, Ahmed wul Raadi ganndiraaɗo Abuu Musaffeer e Muusaa wul Muhammed Ndey ganndiraaɗo Abuu Hudeyfa. Ɗiɗo adanɓe ɓe njeyaa ko e tuumaaɓe warngo tuubakooe Farayse hedde Eeleega (tatao o ko Muhammed wul Shabarno, keddio gooto e kasoo caggal dogdu Siidi wul Siidinaa. ɓul Selmaan noon, occitiima kasoo ko ina wona jooni duui ɗiɗi, tee ko kanko tuumaa e fellande Ammbasaad Israaiil e darore feebariyee ennuo o). io heddiie e ko Ahmed wul Raadi ganndiraaɗo Abuu Muwaad, gañiio e nanngondiral altine ngal, e Abuu Hudeyfa baraao e ngaaloon pellondiral altine ennuo o. Abuu jeyaa ko wuro ina wiyee Hebibellesh, 15 km hirnaange Butilimitt. O wirnaama hanki. Omo jiidi e biyeteeɗo Newewi, mo ganndu-ɗaa kam woni miijiyanke fedde maɓɓe nde, jaggaaɗo e cili keewɗi, gadanol ngol e hitaande 1994, battanol ngol e maayirɗe 2005. Kono tan omo jeyaa e goomu lislaamiyankooɓe e mawɗo leydi ndi yiyondirnoo ɓooyaani ko. Muusaa wul Muhaamed Ndey yahrata ko e duuɓi 24 fat. Omo heewi juuraade koreeji makko, omo heewi kadi wirnaade. Jooni wonii lebbi ko ɓe njiyaani mo. Joyaɓo o, hono Ahmed wul Raadi, gañiiɗo o, kam ne kadi, polis ina anndiri ɗum jeyeede e ndeeɗoo fedde.

Hannde, ndee ɗoo fedde jaggiraa ko no fuɗoode njuɓɓudi jahaadiyankooɓe ɓennduɓe, yiɗnde ñiɓaade he Muritani. Nguu ɗoo goomu pellondirngu e polis, hoɗii e galle o ko ina wona jooni lebbi tati. Ko debbo gooto (huunde haawniinde), hono gonnooɗo joom suudu komiseer Ndahabib, baraaɗo e njangu 16 mars 1981, luwri ɓe ɗum 150 000 mbuuɗu. Kono ɓe cali rokkude ngardinndi (awaas), sibu ɓe mbiyi mo ɗum ko « ribaa ». Nde polis yiyti ɓe nde (sikkatnoo tan ko e geɗe gaadoraaɗe, yettota tan nannga joom mum en tawa ndartaaki), tawi ɓe njoɓdaani tawo luwaas o, sibu ɓe njoɓi tan ko 90 000, e wiyde debbo o kay. Ɓe accii kadi ñamaande e bitik sara galle o. Eɗen njenanaa laamu ngu ina wakkilii yoɓde ko tiiɗi, miliyoŋaaji keewɗi, kala dokkuɗo ɓe kabaaru gaddanoowo ɗum waawde nanngude ɓe. Fotooje maɓɓe nii caraama tee maa kollite e tele haa yimɓe fof gannda ɓe. Oto Toyota mo ɓe ndogri galle ɓe njuukanoo ɗo, yiytaama kam fof ina moddi ƴiiƴam. O oto laamu keso pul wonnoo majjunooɗo ko ina wona mudda. Ko e otooji Jaagorɗo njulaagu soodnoo ko ɓooyaani ko. Ko lappol njulaagu Ameriknaaɓe luwanoo mo, tawi ina ari ɗo, ngam yahrude mo nder leydi to e wondude e ammbasadeer Muritani to Amerik. Caggal nde lappol ngol hooti, oto o heddodii e Ammbasadeer o e dow ɗaɓɓaande mum. So weetii ɗoon na hooto, tawi omo yahi waynoyaade neɗɗo gooto, yimɓe ɗiɗo bugiiɓe, jogitiiɓe njani e makko, tukki fetel e hakkille makko, teetti coktirɗe oto o, njerƴi mo e leydi, njahdi e oto he. Halfinaaɓe kisal (polis) kam ne ina njokki njiylawu mum ɗo e Nuwaasoot.

Ñalnde alarba (9 abriil) e ndañii huunde haawniinde : naange e hoore kellew ɓe nanngi yeeyooɓe njogitaaje ɗiɗo e jom puus-puus saraaji jehre kapitaal. Ɓeen luwnoo puus-puus o ngam dusirde ɗum kure e petelaaji kalashnikof, ina cuuɗaa e nder siwooji dalli (ko ɓiɓɓe ɗum ceedtii), tawi ɓe tinaani won rewɓe e maɓɓe. Njiylawu maɓɓe goo o yuumti ko e juumre mawnde : to nokku biyeteeo Sukuk, to Teyaaret, saraaji « ceinture erte » e njani toon e galle maheteeo, o e teskinoo yah-ngartaa. Ndeke e njani toon ko e koungu almaami jamaa « Al Muslim », biyeteeo Muhammed El Haadi wul Buun waannoo almude mum kam e jiknaae mum en. O huudii toon omo nawori njawdi makko koungu omo wondi e huunde e almude e. Hedde midi hoe e pui arde. Hade maɓɓe fuaade ataaye tawi polis yettiima. o mawɗo o haaldata e almaami o, tawi gooto e poliseeji i fellii, kural yani e reedu Muhaamed wul Baabu, gongal e koyngal Aali wul Mustafaa (janngoowo to Iseri). Kame io kala e nawaa opitaal. Ko ɗoon ɓul Baabu hawri e lajal.

Bookara Aamadu Bah

RELATED ARTICLES

WOPPU ƊOO YOWRE

Tiiɗno winndu ɗoo yowre maa
Tiiɗno winndu ɗoo innde maa

- Advertisment -
Google search engine

Most Popular

Recent Comments