Pellital ko njoɓaari mo woni kala
Ñalnde aset, 11 yarkoma 2025, Fedde koninkooɓe jojjanɗe aadee, e gardagol Aliu Muttaar Ngayde, yuɓɓinii ñalawma ngam teddinde Aliuseyni Jibeeri Mbooc. Ɗuum ko yiɗde yoɓde ñamaande gollal e dow newaare, sabu ko golluɗo oo, jaɓnoo waɗde ko tiiɗi.
Alhuseyni Jibeeri Mbooc yiyi aduna ko e hitaande 1949 to Ŋorel, he nder hinnde awooɓe. Baaba makko ko neɗɗo teskanooɗo wonnoo. O joginoo ko gubbol, etee yimɓe heewɓe ko he makko puɗɗorii golle awo. No suka waɗata nde yonti yillaade nii, ko he hitaande 1976 o ɓami pellital yilloyaade e nokkuuji teeru, ngam ƴeewde golle.
Alhuseyni Jibeeri Mbooc ɓamii laawol fayde Rooso ngam yaaɓande Nuwaasoot, laamorgo leydi Muritani. O ɓoornii comci koninke (garde national) ko he hitaande 1976, to Rooso ngam waɗde heblo makko. O heɓi waɗde toon ko leɓɓi ɗiɗi tan, tawi hawrii e njanngu Polisariyo he Nuwaasoot. Caggal nde ɓe ndiiwti ɗiin semmbeeji, ɓe payti Suum ngam reende laana njoorndi, njahoowa hakkunde Suwoyraate Nuwaadibu.
Caggal nde fitina hakkunde Muritani e Saharaa ñifi, ɓe nduttinaa to Rooso ngam timminde heblo maɓɓe e hitaande 1979. Alhuseyni Jibeeri Mbooc rewii e gure leyd ndii keewɗe, ko wayi no : Eeleega, Tiisit, Suum… ngam reende ngenndi ndii. He hitaande 1989, oo gorko daraniiɗo ngenndi mum, jeeyɗo fittaandu mum, ittaa he golle mum, sabu tuumeede mo he ko o waɗaani. Gila oon sahaa, o wallinaani, o ñallinaani ngam haɓaade tooñannge fawaange he koninkooɓe ɓe hujjaaji mumen njaɓɓaa.
Aliw Muttaar Ngayde, gardiiɗo jojjanɗe aadee e yahdiiɓe mum, ɓamii ngal pellital aadiyankaagal, so ruttude teddungal e oo pellitɗo mo aamaani.
Mo gollii ko moƴƴi kala jaarete. Waɗde Alhuseyni Jibeeri Mbooc dañii manoore he oo kikiiɗe jogorɗo heddaade e hakkillaaji men e kala sahaa. Yimɓe kala keɗtiima kaalanɗe teskinɗe gila e sehilaaɓe, gollodiiɓe, ɓiɗɓe e hoɗdiiɓe. Waɗi ɗuum ko wonde mo jokkoowo enɗam e coccoowo ɓerɗe ngam yiylaade beldal hakkude yimɓe kala. Jinnaaɓe makko Taano Jibeeri Pennda e Taano Aysata Sukki ngoyaani haame e oo ɓiɗɗo ɓasorɗo, jom jimme e himme. A wonii hoodere jaayre yayniinde he Mboon, no koode ɓennunooɗe ɗee kala. Kala ko Geno ñaawi e jiyaaɗo mum laatoto.
Yo a jogoro jam, njuutdaa heen balɗe.
Nuwasoot,12 yarkoma 2025.
Alasan Umaar Mbooc


