E nder duuɓi tati cakkitiiɗi ɗii, seppooji mbaɗii to Mederdra, Maktaa Lasaar, Geeru, Kiifa, Tintaan, Jigenni, Fasaala e nokkuuji goɗɗi leydi ndii ngam ɗaɓɓude heɓde kuuraa walla ndiyam walla ustugol coodguuli geɗe nguura ekn…
Geɗe nguura ekn… Seppooji ɓesngu Yeru, ñalnde 5 abriil 2012 wuro Muktaa Lasaarnaaɓe mbaɗii diiño ngam ɗaɓɓude ndiyam. Polis yani e maɓɓe, sari ɓe, jaggi e maɓɓe yimɓe 19. Nde hooreejo leydi ndii yahi toon, fodani ɓe ñawndude caɗeele mаɓɓе ɗoon e lebbi 4. Heen lebbi tati ɓennii, hay dara ɓe njiyaani tawo. Jigenniinaaɓe kadi njaltii e mbeddaaji ñalnde 21/05/2012. Mette maɓɓe ko caɗeele nguura e uddaare nokku oo. Ɓe ngarii haa Nuwaasoot, ɓe njahii haa galle Abdel Asiis ngam wullitaade. E lewru Feebariyee 2011, Fasalanaaɓe pinnii no feewi, sibu ɓe njahii ha ɓe nduppi kuɓeeje laamu. Polis yani e maɓbe, sari ɓе. To Mederdra, nde Abdel Asiis ari ɗoon njillu, debbo gooto wiyi mo “ ɓuratnoo min ko ngardaa les ”, yiɗde wiyde mo tan laawol woodaani. Ñalnde 8 abriil 2012 sukaaɓe wuro ngoo, piyi e koyɗe 50 kiloo ceernduɗe wuro ngoo e gudron Nuwaasoot-Rooso. Ɓe uddi laawol ngol, kono sandarmori sari ɓe.
Kareeli ubriyeeji
Hare ndee heɓi kaaɗtudi mum ko nde gardeeɓe mbarata ubriyee biyeteeɗo Muhammed wul Mesduufi Ñalnde 5 sulyee 2012. Ɗum waɗnoo ko to Aksuus, to oogirɗe kiri. Gollotooɓe ɓee luurdunoo ko e sosiyatee gaggittooɗo kiri oo, hono MCM, laamu nguu heedani sosiyatee oo. To Nuwaadibu, gollotooɓe SNIM dawnotooɓe ɓooyii ɗaɓɓude ñawndugol caɗeele mum en. AbdelAsiis fodaniino ɓe ɗuum. Kono gollotooɓe ɓее mbiyi alaa ko njiyi tawo, sibu ngonka mum en ɓeydii ko bonɗe, ɓe puɗɗitiima hare, wondude e ballal pelle 9 sendikaa. Ko noon kadi, e cili keewɗi, gollotooɓe e sosiyateeji meerlanngaaji KinrossTasiast, ngeddii golle. Ñalnde 4 suwee, ko gollotooɓe Kinross e koye mum en naati fitina, ngam daɓɓude ƴettitgol seekranooɓe fenaande e golle mum en ; sosiyatee oo waasii heen ko ɓuri miliyaar ugiyya.
Наɓооɓe e njiyaagu ina saɗi yontere nde dille maɓɓе nanaaka ; Fedde maɓɓe, hono IRA, е gardagol Biraam wul Daa wul Abeydi, yahii haa duppi defte laawol Maalik. Biraam jaggaa heen ñalnde 28 abriil. Naawirde bonanndeeji Nuwaasoot ittii juuɗe mum e doosiyee makko, sibu, e wiyde mum, golle ɗee ndewaani laawol, kono ɗum haɗaani mo dummbeede haa hannde. Ɗum noon e dow fenaande. Seppooji e diiñooji keewɗi njuɓɓinaama ngam ɗaɓɓude goppitgol makko. Ender heen seppo wooto, bommbooji lakrimoseen polis njooɓiima heen komersa biyeteeɗo Seek wul Raajel wul Muwalla. Jom suudu Biraam kadi gaañiima heen. Binnditgol gernatuuji gardeeɓe mberlinoo, ɗi gollotooɓe MCM kocci, ndenndini ngam seeɗamfaagu. Ɗee dille fof tawti dille jotondirɗe e binnditgol, puɗɗoringol kiñgol e yiɗde ooyde ɓaleebɓe leydi ndii. Idii suurtude ndeen feere ko pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee, haa arti noon e Fonaad, kam e jaayɗe (Fooyre Ɓamtaare ina jeyaa e idiiɓe jeertinde yimɓe, gila e mee 2011), е naamne jangtaaɗe ɗe depitee Kajjata Maalik Jallo naamnii jaagorɗo geɗe nder leydi ndii to Asaambele… Ɗuum rewi haa jibini fedde wiyeteende TPMN yuɓɓinnde seppooji keewɗi e kareeli.
Tuggi 10 settaambar 2011 to Nuwaasoot haa to Kayhayɗi tuggi 24 settaambar, ɗuum reɓi haa Magaama, ɗo Lamin Manngaan waraa ñalnde 27 settaambar 2011. Ñalnde 28 noowambar ɓe ceppi faade persidaas. Polis yani e maɓɓe, ulli e maɓɓe gerenaaduuji. Ko heen gooto silkiti junngo rapeer gooto biyeteeɗo Abuu Faal. Sanɗaaji ina njeyaa e kareeli ɓurɗi duumaade e haljinde laamu nguu, kareeli sanɗaaji to duɗal jaaɓi-haaɗtirde Nuwaasoot. Hare ndee kadi ɓuri fof muusɗe ko hakkunde sanɗaaji ISERI e polis, sibu ina sadi ñalngu ɓe njaggondiraani. Heewɓe njaggaama heen, heewɓe ngaañiima heen. Ɓe calinoo ko eggingol janngirde maɓɓe feewde Ayyuun. Ko wonaa ɗuum, pelle sanɗaaji jeenay mbaɗiino geddo ngam dаɓɓude ɓeydugol e kuuɓtodingol bursiiji. Sanɗaaji keewɗi (ina heen sukaaɓe rewɓе) njaggaa, ɓee heen ndiiwaa.
Bookara Aamadu Bah
Ƴoogirde Alakhbar


