samedi, janvier 10, 2026
Google search engine
JaɓɓordeJojjanɗeUddugol doosiyee bonanndeeji : Goonga tawo

Uddugol doosiyee bonanndeeji : Goonga tawo

Ko ɓooyaani koo, kalifaaɓe laamu nguu ina keewi wiyde wonde « doosiyee ndonaandi aadeeri uddaama ! ». Ɗuum ko caggal nde horeejo leydi oo e hoore mum haali hono ɗuum e “ jokkondiral mum e ɓesngu to Attaar« . Caggal ɗuum e nder jaayɗe goɗɗe. Kono tan haalaluuji ardiiɓe hare jojjanɗe aadee, ko wayi no Mammadu Šaar mo Fonadh, walla awokaaji, ko wayi no Faatimata MBay, maa waranaaɓe ɓee e koye mum en, walla huunde e depiteeji, ko nanndi e Kajjata Maalik Jallo yeeso hooreejo hilifaaɓe, yantude e seppo AJD/MR yuɓɓini ko wattindii koo, ɗee geɗe fof ina kollita wonde doosiyee oo, ma a taw ko hannde fof ɓuri yaññinaade ! Nanondire e sariyaaji baɗanaaɗi waɗboniiɓe : doosiyee oo ina woɗɗi udɗeede.

Ñalnde alkamiisa 7 feebariyee 2013, fedde politik wiyeteende AJD/MR yuɓɓinii seppo ngam ɗaɓɓude niilnugol sariya 93-23 mo 14 suwee 1993 jaafotooɗo waɗnooɓe bone e nder leydi ndii ”. E wiyde lowre internet wiyeteende “ Boolumbal” ko “ ɓuri 1 000 neɗɗo ceppii ngam ɗaɓɓude niilnugol sariya jaafotooɗo waɗnooɓe bonannde mo 1993 ”. Нuunde e pelle renndo nootiima noddaango ngoo, ko wayi “ TPMN”, “ Dillere 25 feebariyee ”, IRA-Mauritanie, REVE e COVIRE. Won hoohooɓe kadi nootitii heen, ko wayi no Mammadu Saar e Mammadu Alasan Bah, hooreejo PLEJ. Seppo ngoo joofoyi ko Asaambele ngenndi, ɗo depitee Haamiidu Baaba Kan, jaɓɓii sepрoɓе ɓeе.

Ko waawnoo heen wonde fof, ina sikkaa tan, haala mbaaka nii, ina daɓɓi nanondiral jaajngal hakkunde yimɓe leydi ndii kala, hono no waɗiranoo e ñalɗi diisnondiral nde Siidi wul Seek Abdallaahi laaminoo ndee (tuggi 20 haa 22 noowammbar 2007), ñalɗi joofirɗi e nanondiral ngal yimɓe mbeltinoo e mum, kono ngal kuudetaa Abdel Asiis haɗi siyneede.

Eɗen nganndi boom, e lewru mars 2009, nde o ummanii yuɓɓinde wooteeji lajanooɗi e 6 suwee 2009, (6/6), o waɗii feere haa huunde e loranooɓe ɓee ciifondiri e laamu nguu nanondiral cuuɗinqal, cuuɗangal, gaddungal duko mawngo, sibu keeweendi pelle jojjanɗe aadee, e pelle politik leydi ndii, ñiŋii ngaal nanondiral, sibu, e miijo mum en, ngal huutorii ko baasal yimɓe ɓee ngam jarriboraade ɗum en kaalis, mbele haala kaa yejjitee.

Sariya yaafuya 1993 oo fof e bonde, ina heddinoo mosel ngel yimɓe mbaawnoo huutoraade, so wullitaade caggal leydi, yeru to naawirde winndere ndee. Kono nanondiral cuuɗingal ngal uddii (walla yiɗi ko uddude) hay ngaal damal, sibu, fawaade e kabaruuji jaaynoowo biyeteeɗo Kaliilu Jagana heɓi, bayyini, ina wiyaa e ngaal nanondiral hakkunde COVIRE (gadano oo) e laamu nguu :

Kuulal 2 : “ oo ɗoo kaalis lomtiima haa timmi bonannde waɗanoonde nde. Joom hakke en ɓee kuniima ngontaa daɓɓu hankadi hay huunde, ngontaa wullito hay nokku, so е teelal walla e dental, so kam en e koye mum en, walla so rewrude e woɗɓe, wonaa e nder leydi ndii, wonaa e nder winndere ndee ”. Yanti heen “ ɓe kaali ko e inɗe maɓɓe e nder nafoore maɓɓe, ɓe njamiraani hay gooto, yo won yimɓe walla pelle ngenndiyankooje walla adunankooje haalde e inɗe maɓɓе ”.

Kuulal 3 : “ wonande jom en hakkeeji ɓee, kala gollal ummananoongal haa e oo ɗoo sahaa to bannge ñaawoore, niilii, woppaama ”. Ina wiyee wonde won heen e waranaaɓe ɓee ndokkaa ko 1 000 000 UM wonande ofisiyee, 800 000 UM wonande cukko ofisiyee e 600 000 UM wonande soldaat ɓolo. Nde ngaal nanondiral waɗetee ndee, pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee ko ɓuri duuɓi 10 ɗawa heen, sibu waɗɓe ngal ɓee, cuuɗ ngal. Ɓe cuuɗi ngal (kamɓe ardiiɓe COVIRE) hay ardiiɓe pelle biyeteeɗe AVOMM e OCVIDH ɓe ardiiɓe mum en ngumminoo gila Farayse, ngari Muritani, tawi alaa ko addi ɗum en, so wonaa ɗuum. Ko ɓeen ceedtinoo ɗum e bayyinaango ɓe njaltini ñalnde 26 marse 2009.

Ko ndeen Faatima Mbay wiynoo, nde jaaɓotoo naamnal jaaynde wiyeteende Le Calame naamndinoo ɗum, wonde : “ …To bannge amen, minen awokaaji, kaaɗoo haala gila e fuɗɗoode ko ko rewindaa, min ndenndinanii ɗum kaayitaaji keewɗi sabu emin nganndi yoga e waɗɓe bonannde ɓee, kam e loranooɓe ɓee, fof inan resaa. Loranooɓe e warngooji ɗii, yoga e mum en ƴettiino min yo min ndarano ɗum en e haala kaa, kono sabu jiilyiilte COVIRE, ɓе сuɓtiima feere HCE, ko ɗum addanta mi wiyde wakilaagu COVIRE ina mawni e ndee bonannde. Etee bonannde waɗnoonde e kitaale 89-91 haaɗaani tan e militeer en sabu pittaali keewɗi mbaraama e daande maayo hee, tawi ko siwil en, ko ɗum waɗi mi wiyde, feere maɓɓe ndee, ko jaddiɗnde. Eɗen paami tan keñe laamu nguu e mbuuñaari mum ko yiɗde heñnjude ɓaleeɓe mbele ina huutoroo ɗum e wooteeji payɗi ; Haalpulaaren noon ina keewi wiyde “yahduɓe ñaawoore keewaani waɗdude tawti-nodda ”. Ko ndeen ɓe pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee njaltinoo bayyinaango tiitoriingo : « hoto ngostoro-ɗen hakke yiytude goonga e siftorde, kaalisal ”.

E ngoon bayyinaango ɓe ceyfiti jamfa laamu Abdel Asiis waɗnoo oo, kam e wiyde ɗum kam tan ina yuɓɓina woote ɗe nanondiraaka, kam e “ sinemaa njuulu Kayhayɗi ”. Ɓe ɓuri seyfitde fof noon ko yiɗde mo huutoraade nanondiral cuuɗangal ngal e nder woote ɗe o eɓɓi ɗee : Ɓe mbiyi “ caggal duuɓi e duuɓi cuddugol warhoore kuɓtodinɗo sabu sariya baɗboniijo yaafuya waɗnooɓe ko boni, ko anndaaɓе, ɓе doggi mum en njogaa, laamu nana fewja kadi wiyde ina forsa en e yejjitde ”.

“ Feere safaara ‘hakkunde men’ wuɗata ko ngootaagu Muritaninaaɓe sibu faandaare mum ko haɗde hattan winndere (compétence universelle) e ko jokkii e mum; so salaare jejji ; faandaare mum ko selde jamirooje diine men moƴƴo oo kam e sariya winndereejo, ɗum fof tawi alaa ko sakkii ɗum so wonaa yiɗde hisnude e daɗndude leptunoɓe yimɓe, e taccinnooɓe yimɓe e warnooɓe yimɓe ”. Pelle ɗee kolliti <“ kaɓɓagol mum en e silsil Ñalɗi Diisnondiral Ngenndiiji juɓɓinanooɗi 25 settaambar 2007, sibu mum en wonde nanondiraadi, baawɗi wallitde beldital ngenndiwal, fawaade e jeewtidgol yimɓe fof e peeñningol goonga e deftingol njuɓɓudi laamu ndii e konu nguu e kisal ndii laawol, ittee, woɗɗitinee juuɗe waɗooɓe e fewjooɓe warhoore e fitinaaji añamnguraagu hakkunde leƴƴi ”. Ɗum fof ko yiɗde wiyde tan, so Maawiya etinooma daɗndirde warkoyeeɓe sariya 1993 oo, Abdel Asiis kam ne, yiɗi ko timminde ɗeen golle, udda damal keddinoongal ngal, udda damal ñaawoore winndere (caggal leydi), hono no Kajjata Maalik Jallo wiyri nii :  » So Maawiyya ƴettiino yaafuya 1993, Abdel Asiis sappitiima heen beton  » ! Ko ɓooyaani koo kadi, Mammadu Saar, hooreejo Fonadh wiyii : “Ko min jokkuɓe hare. Min luulndaaki dokkugol ndaamordi, kono hoto laamu nguu sikku ɗuum ina waawi uddude doosiyee bonanndeeji… Wonande amen, hay dara waylaaki e haala hee ɗoon ɗo goomu njaambureewu sosaaka, wiɗta, haa yaltinana yimɓe goonga, haa aduna fof laaɓee ko waɗnoo koo no yahri…

Alaa e sago laamu nguu jooɗodoo e loraaɓe ɓee, haalda e mum en ko laaɓti ”.

Ko wonaa ɗuum koo, depitee Kajjata Jallo seyfitii ngaal nanondiral cuuɗingal cili keewɗi nder Asaambele, yeeso hooreejo hilifaaɓe. E saawiyee 2010, yeeso o wiyii mo wonde nanondiral maɓɓe ngal faandaare mum ko « haɗde waɗnooɓe bone ɓee ñaaweede e ɓeydande tooñaaɓe ɓee mettere ɓerɗe sibu ma ɓe nganndu kaalis ñawndataa mette mаɓɓе, kadi e yiɗde haaytinde beldital sibu kaaldigal wadaaka. » E saawiyee 2013 kadi, caggal nde ɓe mbiyi doosiyee oo uddaama, o wiyi hooreejo hilifaaɓe wonde :

  • tuugnii ko e salanaade lorlaaɓe ɓee hakke mum heɓde ñaawoore ;
  • kuutori-ɗon ko leefre miskineeɓе ɓee e ñooleede mum en, e farweende mum en, ngam jarriboraade ɗum en ngalu, kono wonaa yiɗde safrude caɗeele ñoolaaɓe ɓee. »

Ko waawnoo heen wonde fof, Abdel Asiis biynooɗo ko ɓooyaani koo tan (jokkondiral e ɓesngu to Attaar) wonde “ doosiyee ndonaandi aadeeri uddaama ”, yo anndu o uddaaki tawo, ko hannde fof o ɓuri ŋaɓɓitaade !

Bookara Aamadu Bah

RELATED ARTICLES

WOPPU ƊOO YOWRE

Tiiɗno winndu ɗoo yowre maa
Tiiɗno winndu ɗoo innde maa

- Advertisment -
Google search engine

Most Popular

Recent Comments