lundi, décembre 1, 2025
Google search engine
JaɓɓordeMiijoUujo fayde Orop : halkaare bonnde

Uujo fayde Orop : halkaare bonnde

Daayo, ɗangal, uujo, fergo, moolaade … ɗii konngi fof njoofii ko baylugol nokku koɗki. Ina hoddiraa hannde wonnde ɓeeɗoo yimɓe ina tolnoo e 185 haa 192 miliyoŋ aadee : ɓee ko yimɓe yaltuɓe leydi mum ko ina wona hitaande ngartaani, yo won e teyaaɗe walla e waawnere. Ndeeɗoo limoore ina ɓeydoo fotde 2% hitaande kala, hay ko yoga e leyɗe uddi keeri mum en ko.

Ko ɓuri teskinde e ɗum jooni ko alaa leydi ndaɗndi e ɗuum, hay so tawii ina woodi ɓurɗe memeede. Gila dawaa dawi nii, yimɓe ko eggooɓe tan. Sibu ina hoddiraa wonde neɗɗo «ko anndiraa hannde innama aadee ko : homo sapiens idii feeñde ko e Afirik, caggal ɗum sarii e winndere hee fof : ɗum ina hollita ko fergooji keewɗi mba- ɗii ɗo. Geɗe ɗiɗi ina njeyaa e ɓurɗe waawde saabaade eggooru hoɗooru : sabaabuuji faggudu (dañal) e sababuuji waawnere (dogooɓe golwole, kiiɗal …). Sababuuji goɗɗi ina ngoodi kono teeRtaani no feewi.

Limoore ɓeeɗoo yimɓe ina saɗi anndude hannde, sibu yoga heen nguuri ko e suuɗaare. Kono tañiylotooɓe golle ɓe ina sikkaa njettiima 100 miliyoŋ neɗɗo. E hitaande 2005 nde, aɓe tolnoo e 2,9% yimɓe winndere nde : 63% ko e leyɗe mawɗe ɗe, 34% e leyɗe tokoose ɗe. Nder won leyɗe, arɓe ɓe ɓuri jom e leydi ɓe keeweendi, yeru : Anndoor, Emiraaji leyɗe arab dentuɗe, Guwan, Makawoo, Monaakoo, Kataar walla ɓatikan. 48,6% e uujooɓe ɓe ko rewɓe. Uujɓe ɓuri heewde ko e Amerik, Riisi, Allamaañ. Ɓuri heewde uujɓe ko leydi Siin, Innde e Filipiin. Sababuuji uujo Sabaabu uujo ɓurɗo teRtu- de ko faggudu, walla mbiyen njiylawu dañal, so tawii kay ko nawɓe koye mum en ɓe kaalaten. Sabaabu ɗiɗmo o ko dogdu musibbaaji kareeli ɓesngu. To oon bannge won ko Afiriknaaɓe kumpitii heen e duuɓi cakkitti ɗi. «Ndeeɗoo yontere laaɗe ɗiɗi ummoriiɗe Muritani ina tiindii duuɗe Kanari, njuwii. 40 neɗɗo maayii heen.

Ɗumɗoo ina hollita huunde hesere : lebbi keewɗi jooni, uujɓe ummoriiɓe worgo Saharaa ina njiɗi yahde Orop, nana njoowondiri to Nuwaadibu, hirnaange rewo Muritani. Ina wiyee wonnde ɓe tolniima e 10 000 neɗɗo». : Ɗum ko jantawol Olivia Marsau ñalnde 24 settaambar 2006. Ko o haali ko wonaa ndeen ɗooñontere tan waɗi, alaa ko jonte ɗee kala, ko ina wona jooni duuɓi. Haa teenti noon gila laawol Maruk uddi. Heewɓe ceediima e tele, golle ɓee- ɗoo sukaaɓe ngollaa hitaande ɓennunde nde to keeri hakkunde Maruk e Espaañ. No ɓe ndiwirtunoo ɗii galleeji barabara : koyɗe kelɗe, juuɗe kelɗe, ɓalli cilsiltooji ƴiiƴam … Ndaw ko yurminii. Hol ko ɓee sagataaɓe nani Orop haa ko ina jarana ɗum en wartaade e ɗee jolɗe moraaɗe walla e geec ? Walla hol ko dogni ɓe cuuɗi maɓɓe ? Ma en eto, e tonngooɗe garooje ɗe udditde yeewtere ngam addude ballal men e faamamuya ndee huunde hulɓiniinde. Ina wiyee wonde ɓe tolniima e 10 000 neɗɗo kamɓe wonɓe Nuwaadibu yiɗɓe taccude faade Orop. Gila laawol Ceuta e Melila, rewo Maruk uddi, ko ɗoo ɓe payti. Tee ñalawma kala aɓe ɓeydoo heewde. Ko ɓuri heen heewde ko worɓe. Kono ina waɗi sukaaɓe e rewɓe fof.

Heewɓe e maɓɓe keddotoo ko e moraande Saharaa, ɗomka warata ɗum en. Sahaa e sahaa kala maayɓe ina koccee toon, e njoorndi walla e pokpokalam geec. Ina wiyee kadi addani ɓe faytude Nuwaadibu ko njaru taccugol ngol : nde ɓe ndewatnoo Maruk nde aɓe njoɓa fotde 500 000 haa 1 500 000 UM, kono ɗo Nuwaadibu ɗo ɓe njoɓataa ko ɓuri 300 000 UM.

Laawol Geec ɗiɗmol fayde Espaañ ko duuɗe Kanari caggal Sibaraltaar. So ɓe ummiima Muritani ɓe ndewata ko Tenerif walla Gran Canaria. Ko ɗum yolnde yuutnde, bonnde. Ko ɗum addani taccinooɓe ɓe yiytude feere wonnde: ɓe kuutortoo ko laana anndiraaka Kayuko (cayuco), ka njuutendi tolnotoo e 18 meteer. A ka waɗi motoraaji ɗiɗi, yooɓoo fotde bidoRaaji sappo isaas, ina jolna fotde 50 haa 70 neɗɗo. «Ndeen ko pelle taccinooɓe to Maruk, Muritani e Saharaa mbaɗatnoo ɗee golle: ko ɓuri heewde e maɓɓe ko yimɓe waɗatnooɓe kontorobannde (contrebande) ngoppi payti e taccingol nde tawnoo ɗum ɓuri heewde kaalis, fotde 1 000 euro hoore kala. E ballondiral e militeeruuji aɓe taccina capanɗe neɗɗo ñalawma kala e rewrude e tata mo Maruk mahi to Saharaa o.

Kono gila settammbar ɓennuɗo ko awooɓe Senegaalnaaɓe e Muritaninaaɓe ngonti taccinooɓe nde tawnoo aɓe ngoowti wefaade e maayo fiddungo.“

Bookara Aamadu Bah Ƴoogirde : AFP

RELATED ARTICLES

WOPPU ƊOO YOWRE

Tiiɗno winndu ɗoo yowre maa
Tiiɗno winndu ɗoo innde maa

- Advertisment -
Google search engine

Most Popular

Recent Comments