vendredi, février 6, 2026
Google search engine
JaɓɓordeFƁPMYeewtere : Humpito FƁPM : Tonngol konngol Aamadu Umar Jah, hoyreejo fedde

Yeewtere : Humpito FƁPM : Tonngol konngol Aamadu Umar Jah, hoyreejo fedde

Mbiy-ɗen ko ñalnde alet 07 lewru Mars 1976 waktu 9 jamma to bolok maniwel, galle Suleymaani Kan, ko oon jamma, fotde yimɓe 30 tawtoraa ndeen joɗnde huuɓtidinnde ngam sosde fedde wiyateende fedde ɓamtaare pulaar e Muritani. Kono, ko adii ɗum jeeyngal mawngal waɗaama e nder leydi ndi.

Hol to ɗum ummorii ? So en ummoriima to ɓuri ɗum yaajde e ko teskaa, caggal wolde adunayankoore ɗiɗmere, to bannge leyɗeele jiimanooɗe ɗe, ene teskaa yiɗde mumen jeytaare, wonaa nii tan to bannge dawrugol, ene yahdi heen to bannge faggudu haa teeŋti kadi e to bannge pinal. Hono ɓeen banndiraaɓe, janngatnooɓe e leyɗeele rewoyankooje ɗe, haa arti e leydi Farayse, walla leyɗeele orop ɗe, jeeyngal feeñii toon, haa teeŋti e Muritaninaaɓe, e Senegaalnaaɓe, e Niijeernaaɓe, ndenti e nder pelle, e jokkondire mumen e pelle dawriyankooje ko feewti e sarde pine men ɗe, e ɗemɗe men ɗe, mbele ɗe mbaawa janngeede. Hedde toon ɗum foti ummoraade ene reɓa haa yettii Afrik, haa sarii, haa yettii Muritani. Ina jeyaa e ɓeen hoohooɓe mawɓe teski-ɗen njokkondirii e fedde nde ɗooyene, Seek Maam Njak, mo nganndu-ɗen ɗooyene woniino hooreejo teddungal catal Nuwaasoot nde sosaa e hitaande 1978, ina jeyaa heen mawɗo men ganndo gonɗo Niiseer (hannde o woni ko e retraite o woni), ina wiyee Juulde Layaa ardinooma ɗuɗal O.U.A ina wiyee CELTHO (centre des etudes de la lutterature orale), ina jeyaa heen senegaalnaaɓe heewɓe, hono Aamadu Moktaar Mboow en e woɗɓe e woɗɓe, ɓeen ina njeyaa e sabaabu ɓamtugol ɗemɗe Afrik, ceedtii wonnde eɗen payi e jeytaare Afrik, ɗum noon en mbaawataa yahde ɗoon tawi humanbinnaagal ina heddii, humanbinnaagal noon waawata itteede ko nde kuutori-ɗen ɗemɗe men ngenndiije.

Ɗum waɗaa haa ɗum yettii Unesco; Unesco daranii ɗum batu hitaande 1955, batuuji mbaɗaa, Unesco waɗi ɗumen to leyɗeele fuɗnaange to, to Rumani en, ekn, toon peeje Yettaa wonnde Unesco ina jagga ko fayti e jaŋde ɗemɗe ngenndiije ɗe. Ɗoon ɗum fuɗɗii sareede. Kamɓe e koye maɓɓe, ɓe kaal-mi ɗo ɓe, wonaa kamɓe tan, ɓe nduttii ɗum ; ɗum reɓi, ɗum ɓuri teeŋtude noon to falnde men nde ko to bannge Senegaal to, reɓi haa fedde Ɓamtoore Pulaar sosaa toon, ɗum reɓi noon haa pelle meeɗen, fuɗɗinooɓe janngude Arab to Misira, ɓeen ne kadi njanti e ɗeen ɗoon golle. Ngal jeeyngal sarii. Ene reɓa haa yettii ɗo e Muritani.

Kamɓe janngatnooɓe Arab too ɓe, e janngatnooɓe gaayete ɓe, hol no mbinndirten ɗemɗe ɗe? yiytaa hol alkule puɗɗateeɗe. Batu waɗaa ɗo to Mbaañ e hitaande 1964 ƴeewde hol no ɗemɗe mbinndirtee, winndiree alkule arab walla ɗe Keer, ƴettude alkule lateŋ, alkule biyateeɗe Keer ɗe, Mbaañ ko toon ɗum tafaa. Ɗoon ɗum fuɗɗii saraade haa fedde Ɓamtaare Pulaar sosaa, Alla walliti kadi jeeyngal baɗateengal e nder Rajo senegaal, ɗum reɓi e nder daande maayo ngo fof, ittataa ko waɗaa toon ko, gaay ina waɗee, kono ko e les.

Sabu ɗo wonnoo ɗo ko parti gooto biyateeɗo PPM (Parti du Peuple Mauritanien) e nder laamu Muktaar wul Daddah, kollitaa wonnde alkule ɗe mbaawata winndeede tan ko e Arab, alaa ko waawata winndeede ɗo so wonaa Arab. Yimɓe ɓe noon calii ɗum, waɗi pelle, waɗi goomuuji haa ñalnde laamu forlaa nde goomu ngu ina fotnoo jooɗaade ñalnde heen ngam taƴa mbele alkule ɗe mbinndirtee ko Arab, mbele ɗe mbinndirtee ko latin? Hare mawnde, hare Alkule waɗaa ɗo haa juuti. Kono ɗum laataaki. Ko e nder ɗeeɗoo golle, e nder ngal ɗoon jeeyngal haa teeŋti kadi e festiwaal sukaaɓe 1974, golle ɗe kadi kaalaa heen.

Denndaangal gollotonooɓe ɗo ko feewti e pulaar, ko feewti e waɗooɓe jeeyngal puɗɗii yiyondirde, puɗɗii jaggondirde, puɗɗii anndodnirde. Gooto fof to bannge mum ina golloo, kono ko adii ɗum e hitaande 1970 pulaar ina janngetenoo e leyɗeele ɗe fof, kono janngatnooɓe ɓe fof cuuɗotono. Ɗum woni hanki ko mbiynoomi gila e suuɗsuuɗoondu. Sabu ko fuɗɗetenoo ko so a waɗii heen, a wonaa e weeyo, won no mbaɗirtaa sunnatooɓe ina mbayi no leydi. Ɗum noon won no waɗirtee, ina janngee kam, kono wonaa no yiɗiranoo nii. ;oon noon no mbiyru-mi nii, yimɓe ɓe puɗɗiima yiytondirde, alaa e sago fedde waɗee. Nii woni yimɓe ɓe pelliti, ñalnde 07 marsa 1976, waktuuji 9 jamma, galle suleymaani Kan ɗo, fedde nde sosaa. Fotde yimɓe 30 ndenti, mbaɗi batu ngu, mbaɗi kuuɓal, mbaɗi kaayitaaji ndenndini ɗum mbiyi maa ɗum yettinoyee laamu ngu, fedde nde heftinee, tawa ina golloo e fawaade e doosɗe e sarɗiyeeji leydi ndi. Sabu ɗemngal ngal ko ɗemngal Muritani, pinal ngal ko pinal Muritani alaa e sago wonta weeyo, wonta e galleeji, wonta e duɗe laamu, Yeewee no waɗire gollirgal. Ɗum woni sababuuji cosgol fedde nde.

Tesko : min njaltini ɗoo ko konnguɗi keɓanooɗi. So Alla jaɓii, ma en njaltin denndaangal konnguɗi ɗi e tonngooɗe payɗe

RELATED ARTICLES

WOPPU ƊOO YOWRE

Tiiɗno winndu ɗoo yowre maa
Tiiɗno winndu ɗoo innde maa

- Advertisment -
Google search engine

Most Popular

Recent Comments