Tuggi 16 haa 18 lewru avril 2021, catal Fedde wiyateende CARITAS to Ɓoggee yuɓɓinii heblo wonande hoolaaɓe pelle sukaaɓe, gure gonɗe e Brakna bannge worgo (Palɗe Ɓoggee, Bahbahɓe e Mbaañ). Heblo ngoo yowitinoo ko e Dabiyaagal e Ɓamtaare neɗɗaagu.
Sukaaɓe noogaas, rewɓe e worɓe tawtoraama heblo ngoo.
Kamɓe hebletenooɓe ɓee, ɓe ngummii ko e pelle gure ɗe fedde CARITAS huufi ngam wallude ɗumen e won e geɗe paytuɗe e faggudu. E nder ɗuum, caggal nde CARITAS walli ɓe haa ɓe ndenti, waɗani ɓe njuɓɓudi, ɗofti ɓe haa ɓe ndokkaa leydi, heblani ɓe ndi, rokki ɓe kaɓirɗe gollorɗe ngam waɗde heen huunde. Ardiiɓe golle ɗee kolliti fayndaare mumen ene sifoo e sifaaji tati :
• Wallude sukaaɓe ɓee haa ndaña golle tawa njaltaani gure mumen, njaltaani leydi
• Haɓaade ɗanle nguyka
• Artirde hakkillaaji sukaaɓe ɓee e nafoore ndema e kuutorgol leyɗeele mumen, sabu humpitooji e ganndal kuule jowitiiɗe e ndema kollitii wonde kala leydi ngonndi e golleede, walla joganaandi kaayitaaji, ko kisnaandi.
E nder heblo hee, ɓe nganndii ko woni dabiyaagal (ɗowngo fedde)e kala geɗe jahdooje heen. Caggal ɗuum , ɓe nganndinaa fannuuji ɗowngooji pelle goodɗi. Tawi ene heen :
• Ɗowngo ndool-ndoolaagu (ko gardiiɗo wiyi fof ko ɗuum waɗatee)
• ɗowngo heedi-heeda (gardiiɗo oo, ene waɗi tan ɓe sirlidta, ɓe gollodtoo e ɓe fewjidta, alaa haaju e heddiiɓe ɓee)
• ɗowngo «ruudo», no nayi ɗi ngalaa gaynaako, ko gooto fof tan yoo waɗ ko weli ɗum.
Ɗii ɗowngooji fof, ene anndaa, ngonaa moƴƴi, kadi nii ko coomɗi fitinaaji. Ko ɗuum waɗi ɓe cifanaa kadi :
• ɗowngo demokaraasii (kala ko ene waɗee maa keewal jaɓa, kala calinooɗo miijo ngoo jaɓtora abboo heen. Ɗoon kadi, hawraa ene waɗi caɗeele sabu wonaa yimɓe ɓee fof ɓenndi to bannge demokaraasii. Ko ɗuum waɗi, ɓuraa yiɗeede tan ko :
• Ɗowngo Nanondiral e Paamondiral (ɗoo, kala ko ene fewjee, miijooji pelɓondirte, heen miijo suɓtee ngam tabitineede, tawa ɗiya miijooji mberlaaka, mbele kala miijo tabitinaango, so yulaani, wooto e goɗɗi ɗii addee kadi jarribee).
So tawii noon ko to fannu Ɓamtaare Neɗaagu too, fayndaare ndee wonnoo ko wallude sukaaɓe ɓee haa ngannda ko mbaawi, kooloo koye mumen, mbaasa wiyde «alaa no fotanta mi». Sabu ene wiyee, kala biyoowo noon, maa ko fatanta ɗum koo ar haa ɓoccitoo ɓenna tawa tinaani. Yanti heen ko daraade eɓɓa, waasa fadde tan e walleede. Ko adii nde joom mum ene ummanoo ko waawi wonde fof, etoo hiñde ngonka mum haa annda:
• holi ko waawi e holi ko jogii
• holi ko ronki,
• annda kadi ko taarii ɗum, mbele so ene jojji, ƴooga heen ko sukkiri jolɗe mum
• anndora heen ko waawi falaade jettagol payndaale mum, mbele sakkana ɗum peeje gila yettaaki, waɗde waasa bettude ɗum
Ene yaakoraa, so tawii sukaaɓe ɓee njannginiraama nii, kebliraama nii, maa mbaaw wonde, tawa loritaaki, njooɗoo e nokkuuji mumen, naña ɗoon, tawa ɗannaaki. Sabu ene wiyee «jatti ɓuri koɗnaandi».
Malal Sammba GISE