samedi, janvier 10, 2026
Google search engine
JaɓɓordeRenndoMooliiɓe : "golle ceedtinde ɓurani min haala mbelka"

Mooliiɓe : « golle ceedtinde ɓurani min haala mbelka »

Paccirgol naamnal jangtangal jowitiingal e doosiyee loranoobɓе е kewkewe 1989-1991 (mooliiɓe е foksineeruuji), ngal depitee Kajjata Maalik Jallo kuccini e jaagorɗo geɗe nder leydi e bellitgol.

Laamu Muritani tacciniino ujunnaaje ujunnaaje muritaninaaɓe ɓaleeɓe feewde Senegaal e kewkewe 1989 muusɗe ɗee. Won heen kadi, ngam daɗndude pittaali mum en, e jawdi mum en, ndogi, mooloyii Senegaal e Mali. Gila ndeen, ɓe meeɗaa seerde e ɗaɓɓude gartugol e leydi mаɓɓе ngam heɓtude hakkeeji mаɓɓе jaɓɓaaɗi.

Heewɓe mballitii ɓe, gila e nder leydi hee haa e boowal mayri, kono gartirgol maɓɓe ngol ronkaama yo joof haa hannde, sabu kittugol gagga oo, kono, e ko ɓuri teeŋtude, sabu darɗe ceertude laamuuji Muritani. Gila ɗo laamu Wul Taaya yeddatnoo haa jeɓɓilii heɓtinde ɗum hay so haalaani (nde wiyata “ so tawii won Muritaninaaɓe ngoni caggal leydi sabi sabaabu baawɗo wonde kala, aɓe mbaawi artude ”), haa yettii nde persidaa Siidi wul Sheex Abdallaahi heɓtini geɗe ɗee, felliti ummanaade artirde heddinooɓe Senegaal e Mali, e ballal HCR, gartirgol ngol waɗi ko e daawe keewɗe :

Artirɓe koye mum en : ngol toɗɗi ko ina wona 15 000 neɗɗo. Ɓee ɗoo njaɓɓaaka, mballaaka jooɗaade.

Gartugol dewngol e tuugnorgal ballal ganndirangal “ Tuugnorgal keeringal Naattingol Jaawngol walla PSIR ” : ngal toɗɗii ko fotde 34 000 neɗɗo. Hay so tawii laamu Muritani jaɓiino PSIR, ina wayi no golle ɗee mbaɗaa ko e suuɗaare ; ko ɗum tagi artunooɓe heen ɓее njаɓɓaaka, tee joɗɗinaaka.

Gartugol jubbinangol e nder nanondiral tat-tatiwal 2007 (nanondiral hakkunde banngeeji tati) : tuggude saawiyee 2008 haa desammbar 2010, fotde 20 484 neɗɗo ngartiraama heen.

Daawal cakkitiingal ngal kadi ina feccitoo e pecce ɗiɗi : Gadanal innirangal “  gartirgol hoore mum ” tuggi saawiyee 2008 haa desammbar 2009 e ballal HCR (19 048 neɗɗo ngartii). – Ɗiɗmal innirangal “gartugol ballitangol ” tuggi oktoobar 2010 haa desammbar 2010, ɗo ANAIR lomtii HCR (1 436 neɗɗo ngartiraama heen). Ɗum fof haɗaani ko ina wona 5 000 neɗɗo ina padi haa hannde jaabtawol ɗaɓɓaande mum en gartugol, tee alaa fof tuugnorgal woodi toppitiingal artirde mooliiɓe to Mali.

Eɗen poti heɓtinde golle potɗe maneede badaaɗe e daawal gadanal ngal (gartirgol hoore mum), sibu ɓeen tuusaama kolce ɓirooje, udditanaa mangasiinuuji nguura e farmasiiji, ngaddanaa masinaaji cokkooji e unooji, e gurupaaji kuuraa, ngasanaa boyli e foorasuuji ekn. Ɗum fof e wayde noon, aɓe ngondi haa hannde e caɗeele keewɗe :

  1. Etaa siwil

Ko ɓuri heewde e artunooɓe e “gartugol ngol heblanaaka ” walla e rewrude e PSIR (fotde 50 000 neɗɗo) ndañaani heɓtude kaayitaaji mum en, tee alaa fof feere sakkaa ngam ñawndude ɗuum. Ɗum ɓuri teeŋtude fof ko wonande sukaaɓe jibinanooɓe Senegaal. Ko ina wona e 60% e artunooɓe e daawal cakkitiingal ngal (ngal HCR yuɓɓinnoo ngal), ndañii kaayitaaji jibinegol. Artiranooɓe (idiiɓe e sakkitiiɓe fof) hebɓe karte dentitee ina limoo. Ko ɗum tagi aɓe ngondi e caɗeele mawɗe to bannge yah-ngartaa e jangde e golle ; tee ɓuri tinde ɗum fof ko sagataaɓе, wonduɓe hannde e ngaanumma mawɗo. Ɗum ɗoo ina foti addande ma faamde, kaliifu, faayre mawnde heɓtiinde ɓaleeɓe Muritani e ngol ɗoo binnditagol luurdangol. Ina haannoo paamon ɗum, njuurnito-ɗon golle mbaɗaton ɗee, sabu majje heewde ŋakke, ŋakke kollitanooɗe gila e fuɗɗoode binnditagol ngol. Ɗuum maa addantuno en ruuɗaade seppоoji ɗi mbaydi leñol, e ndool-ndoolaagu ɓurtungu laamu ngu ngam haɗde ɗi. Ɗum wonanii kam fartaŋŋe duwanaade ɓesngu oo suka biyeteeɗo Lamin Manngaan, bardaaɗo kure doole kisal leydi ndii to Magaama, mi wiya kadi yo Alla rokku gaañiiɓe ɓee e leeptaaɓe ɓee jam e cellal, haa arti noon e suka biyeteeɗo Baccili, ganntirɗo hannde to opitaal Nuwaasoot. Miɗo yaakorii tan denndaangal peeje cakkaama ngam anndude saabiiɓe ɗii bonanndeeji ngam siynude e mum en ñaawoore.

2. Gagga leydi

Hafeere leydi fof ɓuri farwude, nde tawnoo ina yaawi saabaade kareeli hakkunde leƴƴi. Alaa fof ko laamu nguu ñawndi e caɗeele leyɗeele ndema keɓtanooɗe, tottaa woɗɓе. Ko ɓuri ɗum bonɗe nii, juɓɓule laamu nokkuyankooje ɗee, ina urɓa luure hakkunde yimɓe yeru, to Gorgol, e nder arondismaa Tufnde Siiwe to Ganki e Garli, mawɗo arondismaa oo, alaa feere yiyti so wonaa wiyde jooɗiiɓe e leyɗeele ɗe artiraaɓe ɓee njiɗi rokkiteede ɗee “ njahee ndemee ! Hay gooto waawaа haɗde on ɗuum”  e wiyde woɗɓe ɓee (artiraaɓe ɓee) “ so on mbaawii ndeeƴon, so wonaa ɗum min ndiiwa on, sibu oɗon nganndi on njeyaaka ɗoo ”. Hono ɗee ɗoo caɗeele ina tawee e yoga e tuddule artiraaɓe ɓее.

3. Kodki ki moƴƴaani Galleeji (jinnaaɓe e ɓesngu mum en, e taaniraaɓe mum en) wattindiiɓe artireede ɓee (tuggi Baabaaɓe haa Gidimaka e to Asaaba) mbaɗaa ko e tillisaaji e caale senngu. Ko fotnoo muñoreede wontii huunde jaalɗunde.

4. Hafeere foksineeruuji e gollotooɓe e laamu

Goomu kalfinanoongu winnditaade foksineeruuji e gollotooɓe e laamu loraaɓe e kewkewe 1989-1991 ngu laamu nguu lelnunoo e oktaabar 2009, haa hannde joofnaani golle mum. Hol ko saabii ɗee golle ina leeltira nii fof (duuɓi ɗiɗi ngam winnditaade ko timmaani 2 000 neɗɗo)? Ƴettitgol jannginooɓe baɗangol ngol ina woɗɗi nuunɗude, sibu ɓe ƴettitiraa tan ko ɗo ɓе njahratnoo е 1989. Ko ɗum saabii mette e meseer riiwanooɓe e leydi mum en, kaɗaa golle e njoɓdi mum en ko ina wona duuɓi 20, fotnooɓe rokkeede ndaamordi sabu ko mbonnaanaa koo, ɗuum alaa, nduttinee caggal, fotde duuɓi 20. Gonnoodo estititeer galaŋ 3ɓo e hitaande 1989 arta tawa mo tolnondiroo ina yahra e galan 11, kañum heddoo e galaŋ 3ɓo. Woni o hеɓа hedde 74 000 UM tawa musiɗɗo makko oya ina heɓa hedde 105 000 UM ko famɗi fof.

  1. Jangde e golle : Alaa fof ballal sukaaɓe artiraаɓе ɓee mɓallitaa sabu ngonka mum en keeriika to bannge jangde e golle. Seeda mo ANAIR jogii oo, haadata ko e njoɓdi yimɓe gollin-. ta ɓee, artiraaɓe ɓee e sukaaɓе mum en alaa ko ndañata heen.
  2. Aynaabе e remooɓе Alaa fof ko ɓe miijanaa ; wonaa wonande jawdi maɓɓе mbaasaandi ndii, wonaa yeewde mbele aɓe mbaawi walleede no ɓe njoodorii. Ɗoo nen kadi, ko fenaan ɗe mawnde.
  3. Mooliiɓe to Mali

E lewru suwee 2010, a jaabinoоma naamnal depitee gooto, mbiy-ɗaa wonde alaa mo Dowla Muritani taccini feewde Mali. Ko goonga ? Kono ko fulɓe ɓee mbaɗaa to Sehilbaabi e wul Yenje e Kankoosa koo, ɓuri bonde e taccineede : ownugol beeli, warngooji, tilfiiɓe ɓe njiytaaka, teettugol jawdi ndariindi, tawi ɗum fof ko golle njuɓbudi laamu, bannge siwil e konu kala, walla milisaaji ɗi ɓe kuufi. Eɗen ciftora nde yimɓe njeeɗiɗo (7) mbardaa laawol gootol to Woynduyol, kam e majjere 27 neɗɗo wondunooɓe e debo deedi en ɗiɗo to Mutalla, e yeruuji goɗɗi ɗi en mbaawaa limtude.

Ɓee ɗoo fulɓe alaa no mbaawnoo waɗde, so wonaa mooloyaade leydi keerondiraandi, woni Mali. Aɓe tolnoo e ujunnaaje 10 haa 12 ujunere neɗɗo. Tuggi 1993 won e maɓɓe pelliti artude. Ɗum woni yimɓe gure ɗee ɗoo : Wul Jiddu Fulaaɓe, Lubeyre Barinaaɓe e Lubeyra Ifraa, tee, ɓe ndonkii ruttaade e gure maɓɓe sibu woɗɓe ina kodi heen, ɓe ndonkii heɓtude leyɗeele mаɓɓе, ɓe mbaawaa hay asde ɓulli e nokku ɗo ɓe tawnoo jiknaaɓe mаɓɓе, ɓeen tawnoo jiknaaɓe mum en… Ko ɗum ɗoo yammini ɓerɗe heddiiɓe ɓее.

E hitaande 2010 haakem Wul Yenje haɗiino yimɓe jeyanooɓe e wuro Wul Jiddu Ganngenaaɓe artunooɓe, hoɗtude e wuro mum en, ko maa tergal guwarnama mon jilli heen nde ɓe ndañi ɗuum. Hol ko saabii ɓee ɗoo ɓiɗɓe leydi mbaɗanaaka tuugnorgal gartugol? Ƴeewaa noon won lappol nelanooma Mali (Kayes) e maɓɓe, e lewru ut 2007, tee ɓeen kabriino ɓe yiɗde laamu nguu artirde ɓе. E lewru saawiyee 2010, nde kabrataa ummanagol binnditagol mawngol, moolinooɓe Mali pelliti artude hoto luuteede oo fartaŋŋe. Ina wiyee wonde HCR winnditiima ɓe, ngam heblude gartugol maɓɓе. Aɗa goongɗini oo kabaaru ? So ɗum alaa, hol feere cakkan-ɗon ɓe?

On njaaraama.

RELATED ARTICLES

WOPPU ƊOO YOWRE

Tiiɗno winndu ɗoo yowre maa
Tiiɗno winndu ɗoo innde maa

- Advertisment -
Google search engine

Most Popular

Recent Comments