Eɗen njokka yaltinde ɗoo bnndanɗe paatude e golle ndema, no anndiraa he nder Fuuta. Winnannde men ɗiɗmere ko demal waalo.
NGESA WAALO
Caggal nde kolaaɗe kujjiti, ilam bippiti, maayo ruttii, kolaaɗe njalti, ilam hootii he caaɗli, demoowo dawa ƴeewoyde njaltaandi no siforii. O tawa heen ɗo yaɓɓini, o tawa heen ɗo ɓakkolini tawo. o ƴeewa so ngesa makko alaa coɓoƴƴi walla njaawri. So njaltaani ndii ina laaɓi, demoowo oo ƴeewa nde njuutotoo jabbere. So ndi laaɓaani, o ƴeewa ñalawma mo o dawata soppitaade coɓoƴƴi walla halsude, ko adii jabbere. O wona e heblanaade jabboyde : o hebla aawdi. So taawii ngesa makko woɗɗaani, o waɗa daw njoftaa. So ba woɗɗi o hebla lulordi o luloyoo. O jabba haa nde ngesa makko gasi fof. Kono won e gese ina keddooree ɓeeɓi. So tawii o halsaano o wona e halsude omo jabba ngesa makko. So mo jabba o taƴata ko galli. O waɗa gori jooɗɗi walla jabbere kaatane. So mo jabba, luwoowo rewa he makko, gaawoowo rewa e luwoowo, bekkoowo rewa heen, mbekkudi sakkitoo. Mbekkudi ine yaawi gasde he genndungel bekkoowo jogii ngel. So ndi gasii tan o yaha to ndi joowii too, o loowa faandu makko haa heewa, o ƴeewa ɗo o yahratnoo ɗoo, o jokka golle, haa o heɓtoo gaawoowo oo, o refta he mum.
Njom ngesa fof ina anndi ɗo haaɗi. Hay gooto diwataa keerol. Kono sahaa fof aɗa nana coow : tawata ko won diwɗo keerol. Hay jom ngesa gooto jaɓataa keerol diwee. So tawii ko rennduɓe leydi luurdi he keerol, ɓe lemtoto gese maɓɓe tawa alaa hare.
So gawri dañii balɗe tati fuɗɗoto fuɗde, waɗa jalluɗi walla peŋɗe. Yontere dooɓa kunuɗe paali, caggal ɗuum ndi yalta kunuɗe paali, ndi rewna gite, ndi siiwɗina, ndi ɓawlina. Demoowo ara rema ngesa mum. Gawri ndii horlina, ndi jokka gulɗe, waɗa uddi e morli, waɗa guufli, wuufta cammeeje, ɗe pulla buumngal, ɗe mbaɗa gite paaɓi, ɗe ƴooga, ɗe ndanwina, ɗe monngina, ɗe mbaɗa kammo-njawo, ɗe njoora, yoora haa hollita, soñee. Hay gooto suusaa soñde tawa ardiiɓe kolangal njamiraani, nde wonnoo ina waɗi gese dowrowe e gese nderdeere. Ko gese dow ɗee ngadotoo liggeede, ɗum waɗi ko kañje ngadatoo ɓenndude. Ardiiɓe ɓee mbaɗata ko tiwaande sabu gese gadiiɗe ɗee so coñaama tan, heddiiɓe ɓee ina mbaawi soñje tawa gawri gese mumen ɓenndaani nde wonnoo faddoode ndee iwii.
Ñalnde lajal tiwaande ndee gasi, so weetii remooɓe ndenndina bafɗi, laɓɓe e ngoobanuuji, ndawana gese, njuutoo coñal. Mawɓe e sukaaɓe ina ndenndina doɓaale he ceŋele, walla taasaaji, walla saakuuji, eɓe njuppa he gerngal. So ngesa gasii soñeeje, gawri ndii askee. Caate njaltinee. Jom leydi en ngarana askal. Demoowo naattina gawri mum. Won e remooɓe naatinta ko gawri ceeri. Ina heen ittat heen seeɗa cokka walla lappa kumtira haajuuji mumen, ko heddii koo naatniree cammeeje. So rewɓe ñaltindiima gasnii, jom ngesa ittii ñaayko ko sokli, ñaayngal huccanee.
Jabbere waalo
Jabbere feccii ko he pecce ɗiɗi : jabbere jeeri e jabbere waalo.
Jabbere waalo ina sokli yimɓe nayo : jabboowo, luwoowo, gaawoowo e bekkoowo. So juuɗe ine njogaa, peewnoowo mbekkudi adda ɓadtina, bekkoowo oo waɗta yimɓe njoyo.
Jabboowo jogii ko njinndaangu keejiraangu yoora-ɓadoo, ceŋaangu jalo mbaafurna; taccaango haa weli. So o fayii e jabbude, o taƴata ko gallol, o jabba eñe pittaaɗe haa laaɓi. So tawii o jabbata ko e yaɓɓa-naaɗoo, o waɗata ko piyaa-cawndinaa.
Luwoowo rewata ko e jabboowo, omo jogii luwgal, omo luwa paali timmuɗi. Omo weltoo so jabboowo waɗii eñe laaɓɗe. Gaawoowo rewa e luwoowo, kala faandu ndu luwi, o aawa, o waɗa heen gabbe tati, walla gabbe nay gawri. So luwoowo oo woppi eño, gaawoowo oo heewi ɗum haalande. Ko hono noon, so gaawoowo woppii faandu meeru, ko bekkoowo yiytata. Heen sahaa, bekkoowo ina woppa ciññuɗi. Ñalnde fof ko noon ɓe ngoorata haa nde ɓe ngasni jabbude ngesa maɓɓe.
Siley Aamadu Bah


