Sokna Tuure Aysata Kan, ɓurɗo lollirde Kajjaa Kan ko e rewɓe ɓe daartol Muritani foti siftorde sahaa kala. O jeyaa ko wuro Daarel Barka, hirnaange diiwaan Barakna. Kaŋko woni debbo gadiiɗo toɗɗeede Jaggal-laamu (kalifu) e hitaande 1975, o halfinaa Ndeenka Galle kam e Geɗe Renndo. Ko kaŋko kadi woni debbo gadiiɗo jeyeede e “Biro Dawrugol Ngenndiijo” heerto PPM gila e hitaande 1971 e oon tuma ko kaŋko wonnoo Hooreejo “Diiso Toownde Rewɓe”. E oo tuma hannde, ko o Diisneteeɗo hakkunde leyɗeele, o woni kadi Hooreejo Fedde hakkunde leyɗeele Rewɓe haalooɓe Farayse. Kajjaa Kan ko debbo coftuɗo, daraniiɗo faabaade rewɓe ñoolaaɓe, ɓe hakke mum en yaɓɓaa.
E wiyde makko, hare “ndewaagu” wumnaani mo, hay sinno daranaade rewɓe ko e kareeli makko ñalnde kala. Ɗum tagi mo wiyde “…ina arana mi wontude “ndewaagiŋke”… hay sinno omo wiya worɓe “… mbeɗe mofi ɓooldu ndu mi lappirtaa worɓe, kono ndu piirat-mi bonɗi maɓɓe…”. Nde o waɗaa jaggal laamu e hitaande 1975, o adii ummanaade fof ko naatnude sukaaɓe rewɓe nder duɗe laamu. E oon sahaa sukaaɓe rewɓe ko 2% janngooɓe nder duɗe laamu (nder almuuɓe 100 fof ko ɗiɗo ngoni heen rewɓe). O waɗiri ƴoƴe haa baabiraaɓe naatna ɓiɓɓe mum en rewɓe nder dudɗe laamu : kala mo addaani seedantaagal naatnii ɓiɗɓe mum rewɓe duɗe laamu, heɓataa balle laamu (“allocations familiales”)
Gollal makko ɗiɗmal ɓurngal lollude ko haɓde e sukaaɓe waɗeteeɓe “mbellaha” nder renndo Safalɓe, e geɗe gaadanteeje bayɗe no “niile”, e “keesal”, ekn… Kala kadi ɗo gorko wonnoo “tappoowo masiŋ”, o haɓaa mbele rewɓe ina mbaɗtee ɗoon. Nde laamu Maawiya jooɗii e hitaande 1978, ko ndeen Kajjaa tiindanii golle hakkunde-leyɗe, o liggondiri e pelle winndere bayɗe no Fedde haalooɓe Farayse (OIF), pelle Ngenndiiji Dentuɗi. O salii liggodaade e laamu Maawiya.
O meeɗii wiyde : «yahngartaa worɓe nder dewle ina poti faleede» ngati omo salinoo nawliigu. O wiyi kadi : «hare amen minen rewɓe salaade nawliigu foolii bannge rewo leydi ndi (ɗo Safalɓe ɓuri heewde), kono nde juggii bannge worgo leydi ndi (ɗo ɓaleeɓe ɓuri heewde) sabu aadaaji jattinaade». Hay kaŋko o nawliraama e oon saha haa ɗum addani mo seerde e Ceerno Tuure, baaba mum sukaaɓe makko.
Teskuyaaji makko e hare rewɓe ko wiyde «Salaare rewɓe ƴellitiima ngati ɓe paami hakkeeji maɓɓe. Renndo Muritani ɓeydiima ƴellitaade e faamde aduna keso o». O waɗti heen o wiyi «jibnaaɓe nattii waawneede naatndude sukaaɓe rewɓe nder duɗe laamu». Oo sokanaajo jontaaɗo mo ɓalewol fino, ko jiɗɗo diine Lislaam haa ɗum addani mo wiyde «Muritani ko ɓalal battanal ɗo Lislaam ɓaarii, ndeke ƴellitaare rewɓe yahdaata ko e Lislaam, wonaa haɓde e mum».Hay sinno o naatanii duuɓi 68, ɗum ittataa ŋari makko nder ngoo mooso e ndee darnde lella dow seeno. No o wayi yiɗde jiimde e defte omo jaŋnga, siftinta ko nde o laatii jaŋnginoowo ɗemngal Farayse e kitaale 1963 haa 1967. Kajjaa Kan ko biɗtoowo ŋanaa. O winndidii deftere e winndiyaŋke ŋanaa debbo Senegalnaajo biyeteeɗo Annete Mbaye d’Erneville, deftere nde tiitoonde « Métiers de femmes » (Golle rewɓe). Kaŋko e hoore makko o winndii defte maantinɗe ɗe cuwaa tawo muuleede.


