He mawningol ñalawma winndereejo ɗemngal neeniwal Koolaaɗo kuuɓal Farankofoni teeŋtinii kimmugol jaŋde he nder ɗemngal neeniwal ngam dursugol sukaaɓe kam e keƴgol mum en he nder renndo.
E wiyde makko politkaaji jaŋde ine poti abbitaade e heewɗemɗaagal (jaŋde ɗemɗe keewɗe), tawa rewri ko e ɗemnal neeniwal. O hollitii ko ngool laawol feere inniraande ELAN (Ecoles et Langues Nationales), woni jaŋde ɗemngal neeniwal kam e Farayse, rewi jooni he nder leyɗe 12 nder Afrik worgo Saharaa. Kono noon en paamii kam, wonaa ɗemɗe neeniije njiɗaa ƴelliteede ɗoo, ɓe njiɗi ƴellitde ɗoo ko jaŋde ɗemngal Farayse, tawa aɓe ŋabbira, walla e dow keeceeje ɗemɗe neeniije ɗee : waɗi noon ine hawraa hannde, kala puɗɗoriiɗo jaŋde e ɗemngal mum neeniwal, ɓurata feɗɗitaade e yaawde marde gannde kam e ɗemɗe !
Ngam mawninde ñalngu ɗemngal neeniwal, Fedde wiyeteende FPC yaltinii bayyinaango teeŋtinoowo:
– laawɗingol ɗemɗe ngenndiije ɗee, ɗuum ko eɓɓaande nde njamir- ɗen e nder jaŋde duɗe ngenndi Muritani kala, ngam ko ɗum huunde nde UNESCO ɗaɓɓunoo gila 1999 hono ngenndiije jeyɗe koye mumen ɗee, yo nanngu ñalnde 21 lewru colte hitaande kala, ko ñalawma weltanaade ɗemɗe ngenndiije winndere ndee kala.
E dow ɗuum, hono lannda FPC e gardagol Sammba Caam, eɓe eeroo denndaangal leƴƴi Muritani nde mawninta ooɗoo ñalawma ɗemɗe ngenndiije. e ɓe ɗaɓɓi e dowla Muritani, nde heɓtinta denndaangal ɗemɗe ngenndiije keddiiɗe ɗee kala, ko wayi no : Pulaar, Sooninke e Wolof, e dow potal e nuunɗal.