Gorle ngartunoo hikka ko he fedde Dental Yonta Sahre-Ndoogu, nde bismii to cuuɗi mayre fedde ASD. Ndeen fedde ASD ko nde kawtal pelle gure giƴiraaɓe, gure halayɓe kala, maa mbiyen gure taariiɗe Ɓoggee. Hitaande kala ko fedde wootere he ɗeen pelle (sappo e jeenay) jaɓɓotoo ñalawma maandiire mayre. He nder ɗuum, fedde bismiinde ndee yuɓɓina ñalawma mum, loowa heen golle ɓamtaare renndo he sifaa kuuɓtidinɗo. Ñande 28 ut 2021, fedde Dental Yonta Sahre, mawninii oon ñalawma keddotooɗo he kelle daartol nokku oo.
Gorle ngartunoo ko he Dental Yontal Sahre
Ñande 28 ut 2021, fedde Dental Yonta Sahre, mawninii oon ñalawma keddotooɗo he kelle daartol nokku oo. Ɓe ngadii ko yuɓɓinde silke ñande 27 ut he siftorde musiɗɗo maɓɓe jaltuɗo aduna, Alasan Mammadu Sal (lollirɗo Aliw Pennda) daraninooɗe no feewi pelle jokkere enɗam. Ñande 28 ndee, ɓe jaɓɓii hoɓɓe to liisee wuro ngoo. Ko toon kaalanɗe hooreeɓe e teddirniraaɓe ñalawma oo keɗtaa. Ɓeen ngoni Mammadu Jibi Kelli hooreejo Dental Yonta e Seyni Caam hooreejo ASD, kam e haalɓe e inɗe almaami wuro, mawɗo wuro, fedde wuro (ADS), ekn. Ɓaawo ɗuum ko kollitgol taabe-baŋuuji noogaas (20) janngirɗe, ballal peewngal e liisee oo. Ɗuum waɗaa ko he juuɗe Umaar Mammadu Abdul Kelli jiiloowo ekkol puɗɗorɗo oo, o lomtii jiiloowo liisee oo nde wonnoo oon dañaani tawtoreede ñalawma oo. Ko he nder heen kadi fedde Dental Yonta feewniti taarorɗe liisee oo, nde wonnoo tawo ɗe bonii, kono hannde ɗe ɓamtaama.
Ɗoon he liisee hee uddiraa ko maanditgol ɓamtaare ɗemngal pulaar, semmbinde darnde hooreejo FƁPM, hooreejo jaaynde Fooyre Ɓamtaare kono kadi ko harbiyanke dowrowo ɗemɗe ngenndiije ɗee kala, oon woni Bookara Aamadu Bah. Nde wonnoo kadi ko jibinannde wuro ngoo, ɓe njiɗi yahdinde heen ko cosgal dental janngooɓe pulaar, ko jogori wontoyde catal fedde FƁPM ko neeɓaani so Allah jaɓii. Ɗeen golle kuuɓniraa ko ñaantude Bookara Aamadu Bah wutte, paɗe e tenngaade, wiyde mo yo jokku darnde hoto darto, o tinaama, o tinanaama.
Ko musiɗɗo Gaako Aliw nootanii ceerno Bookara Aamadu Bah, jaɓani ɗum teddule ɗee. Tawanooɓe beetawe oo dokki heen ceedtanɗe mum en, kollitii weltaare, njetti kadi Dental Yonta nde dañi ngoon miijo yuumtungo. Ɓe kollitii wonde ceerno Bookara Aamadu ina haandi heen, aɓe cemmbina mo he darnde makko, yo o jogoro jam.
Ñalawma oo jokkotiraa ko batu mooɓondiral ASD, nde wonnoo ko ngu hitaandeyankeengu. Fedde bisminoonde ndee, hono Dental Yonta Sahre, kañum ne waylii yiilirde mum, jooni Ko Baasin Jibi Jaañ arditii nde. Eɗen mbiya yiilirde hesere ndee, yo nde jogoro jam.
Taaniraaɓe Jibeeri nduttii tedungal
Ko ɓaawo tan jonte tati ñalawma maanditaare Dental Yonta, fedde woɗnde sukaaɓe Sahre Ndoogu lomi he ngool bolol ndimaagu, keɓtingol golle ɓamtooje renndo, ɓamtooje pinal, ɓamtooje ɗemngal. Ko ñande 18 settaamburu 2021, fedde Taaniraaɓe rokkundiri aadi wonaa tan e wuro ngoo, kono ko e kala sehil, kala jahdiiɗo, kala joom ngoña ɓamtaare leydi e leñol ngol e ɗemngal ngal. Hakkillaaji maɓɓe toŋngi hikka, ko maanditde golle ngenndiyanke Aamadu Malal Gey daartiyanke, winndiyanke, yimiyanke, haaliyanke, karallo he gannde kese. Beetawe ñalawma oo fuɗɗoraa ko jaɓɓaade hoɓɓe ɓee, caggal ɗuum ko Makki Tammba Joob arti he ciimtol huunde he nguurndam ceerno Aamadu Malal Gey. Nde ciimtol ngol gasii, o ɓoornaa wutte teddungal ngal, paɗe mukke e tenngaade.
Nde ɗuum gasi ko ceedtanɗe tawaaɓe ɓee, ina heen ko yiɗɓe e sehilaaɓe ummiiɓe nokkuuji goɗɗuɗi. Ina jeyaa heen Yuusuf Wul Muhammed Iisaa, Sidnaa wul Muhammed, Beyyat wul Mohammed, Kajjata Maalik Jallo, Daawuuda Abdullaay Dem, Aali Moktaar Bah, Aamadu Usmaan Jibeeri, Gaako Abdullaay Sammba, ekn. Haalɓe heen ɓee ciftinii, nganndinii ko heewi he musiɗɗo oo, tabitini yiɗde e jokkere enɗam aawaande gila puɗfuɗe golwole harbiyankaagal ngenndi ɗee.
Nde tisubaar yoni feewaa ko he njuulu e bottaaje, yimɓe ɓee pooftoyii haa jamma, hiirde pekaan waali hartaade, pinal cubalaagu iirtaa, fijirde e jaleede, cappaali Kadeer Jool e daaɗe gelooɗe Aadama Sih, Gurmo Sih e Sammba Duungel Saar. Jamma oo heɓi kadi hakke mum no haanirta nii. Tuggude e ndeen, ñande kala won neldooɓe ceedtanɗe mum en, haalooɓe ko nganndi he makko, ina cemmbina, ina njaara fedde sukaaɓe ƴettuɓe miijo ngoo. Mbiyen tan kam golle ɗee jaɓɓaama, banndiraaɓe ɓee mbeltaniima ɓe. Yo Allah ɓamtu ɓamtooɓe dariiɓe leñol. Kamɓe mawninaaɓe heen ɓee ne, yo Allah ɓeydu semmbe maɓɓe, ɓe keewa tawtooɓe. Aɓe kaandi heen, yo ɓe njogoro jam.
Boobo Loonde, Fooyre Ɓamtaare