E lewru maayndu nduu, dillere waɗiino to daande maayo too, e diwaan “hebbiya”, falnde Mbaañ, he nder kolongal « Koylal ». Banque Mondiale (BM) yuɓɓiniino toon njillu haa yiyra gite mum ko saabii ndeen dillere, tawde wonii ko eɓɓaande nde ɓe ciynannoo ɓesnguuli diwaan oo njedditii. E oon sahaa ɓe kunii maa ɓe njillo toon ɓe mbiyi he nder ɓataake maɓɓe « B.M. ina siftina wonde kormagol jeyuuji e hakkeeji ɓesnguuli e daɗndugol sato jeyaa ko e ngoƴaaji mum dowrowi e sahaa nde ummantoo eɓɓaaɗe doondiiɗe ngalu ». Ender pottital maɓɓe, sete B. M.) e ɓesnguuli Hebbiya, ko ɗii konnguɗi ɓe njaɓɓorii ɓe : « Musiɗɓe haralleeɓe tedduɓe, oɗon poti teskaade e jeese amen ngoƴa e kulhuli, kono kadi gonduɗe e weltaare sabu teddinireede jaɓɓaade hoɓɓe tedduɓe tolniiɓe e mon. Ɓesnguuli hebbiya e yirlaaɓe kala teskii ko on ngarii e nootitaade e wulaango mum en ngam yiɗde faabeede e ngea tooñaŋnge muusnge, fawiinde e loppitgol leyɗeele amen demeteeɗe ɗe nganndu-ɗaa, ko kam en ngoni sewnde dañal rewɓe e worɓe nokku oo, gila dawaa dawi. Ko ɗum waɗi, e rewrude e sete mon oo, emin calmina B.M., njuɓɓudi ndaraniindi ƴellitaare winndere ndee kala e nder leyɗeele e duɗe mayre. Njillu mon ko gollal mawngal, ina hollira ƴoyre njuɓɓudi mon ndii, sabu so tawii e ndi daranii wallitde leyɗeele aduna oo e ƴellitaare mum en, endi waɗti hakkille e ciynugol ɗeen eɓɓaale ngam siftinde sahaa kala kormagol piɓle e laabi potɗi reweede e nder ɗeen golle… » Caggal nde ɓe ciftini silsil ndeeɗoo eɓɓaande no ardi e maɓɓe, wonde ɗum jotondiri ko e kewkewe kitaale 89-91 bellitɗe laamu e compugol dawrugol leñamleñamaawol : taccinde ɓiɓɓe leydi, teettude leyɗeele ndema haalpulaar en, lomtina ɗoon safalɓe ɓaleeɓe, heɓtude jawɗeele dariiɗe, warkoyaagu amdu ngu tuugaaki e sariya, jaɓɓugol jojjanɗi aadee diwtungol aadi…Ɓe keɓii hollitde ne kay hay lomtinaaɓe ɗoon ɓee alaa ko ndañti e leyɗeele hee, ɓe eggii ɗoon ko ɓooyi, sato nokku oo borjii,hay kolaaɗe goɗɗe nattii naftude e ndema ngaadanteewa kaa, sabu uddooji compaani ɗii. Ɓe kolliti ko hoɗdiiɓe maɓɓe hardaneeɓe ɓee, ɓe meeɗaa bonondirde kono ɓe keblanaaki woppude jeyi maɓɓe yooloo, eɓe njanti ɗoon e miijo ONU wonde loppitgol leyɗeele ndema « foti hiiseede kono warkoyaagu kuccinaangu e winndere ».
« …Min ɗaɓɓiri B.M. ko yo wallit min e peewnugol uddo Diirol tawi nafoore mum ko huuftidinnde wonande leƴƴi koɗɗi e nokku hee fof, ko aldaa e paltoor leƴƴi e ngonka moni kala.
Ko e ɗuum ɓe ceerti e sete B.M. paatuɗo Nuwaasoot, eɓe keɗtii holi feere hesere ɓeen ƴettata. Kono kamɓe dee, ɓe njokki jeeyngal maɓɓe feewde e pelle renndoyankooje ɗee e denndaangal juɓɓule diwaaniyankooje e adunayankooje, waɗde heddanii en tan koko enngelenaaɓe mbiyi koo : « wait end see ».
Maamuudu H. Joob



