Nguun ɗoon mbayliigu noon aamnotaako so won e kuule mbaylaaka e nder doosɗe leydi he (constitution). Etee waawi waylude doosɗe leydi tan ko woote «referendoom» walla batu mooɓondiral parlemaa (dipiteeji e senaateeruuji ndennda e batu ngootu). Ko ɗum waɗi ndee ɗoo eɓɓaande sariya jiydaa e eɓɓaaɗe goɗɗe ɗe. Heen suudu kala, Asammbelee walla Senaa waawata ɓenninde eɓɓaande nde tan ko so keewal 2/3 (tataɓe ɗiɗi) jaɓii ɗum. Caggal ɗuum batu mooɓondiral ngu noddee, keewal 3/5 (joyaɓe tati) ndenndaangal dipiteeji e senaateeruuji ɗi jaɓa ɗum. Kono haa e ñallaangal hannde gowornama addaani ndeen eɓɓaande nde heblunoo. Ina sikkaa haɗi mo yettinde ɗum ko ko senaateeruuji mbayyinnoo wonde ngootantaa ndeen eɓɓaande so wonaa taw gowornama o yahdin heen mbayliigu ko fayti e no suudu senaa ndu hesɗitinirtee. E nder doosɗe leydi he ina wiyaa heen ko «senaateeruuji toɗɗetee ko wonande daawal duubi jeegom». jokkaa heen «tataɓal senaa fof ina hesɗitinee duuɓi ɗiɗi kala». ɗum firti ko so senaateeruuji capanɗe joy e jeegom ɗi toɗɗaama, so duuɓi ɗiɗi timmii heen tataɓal ina waylee. So duuɓi ɗiɗi goɗɗi timmii, tataɓal goɗngal waylee. So duuɓi ɗiɗi goɗɗi kadi timmii tataɓal keddingal ngal waylee. Nii woni, e fuɗɗoode, maa wood e senaateeruuji he njooɗotoo tan ko duui ɗiɗi, wooda heen jooiie duui nay, ko watindiie e tan njooɗotoo duuɓi jeegom. So duuɓi jeegom gadani ɗi ɓennii noon, hankati kala senaateer toɗɗaaɗo ma jooɗo duuɓi jeegom. Mbayliigu ngu senaateeruuji naamndii nguu noon so waɗaama firti ko maa kamɓe kala ɓe timmina duuɓi jeegom nde tataɓal gadanal ngal doora wayleede, tataɓal ɗimmal nde wayletee tawata ko jooɗɗiima duuɓi jeetati, tataɓal battindiingal ngal kam jooɗotoo ko duuɓi sappo waylaaka. Ɗuum noon gofornama o jaɓaani ɗum. Ina wiyee nii hoyreejo leydi o hollitii sete maɓɓe garnooɗo jokkondirde e mum ko fayti e ɗuum, wonde kañum, e ooɗo sahaa yiɗaano memtaade doosɗe leydi ndi hay ko foti no ceeɓdi giyal, kono gowornama o hollitii ɗum so tawii dumunna batuuji parlemaa o waylaaka (hono lebbi nay ender hitaande), golle mum teppoto. ɗum noon ina waawi miijeede tan ko ɗum haɗi gowornama o addude eɓɓaande mum, sabu so senaateeruuji njaɓaani wootde ɗum ɓennataa (hay so tawii noon dipiteeji ɗi no ndiidorii njaɓi wootde, keewal 3/5 parlemaa ndañetaake).
Nih woni feere gowornama e ɓeydugol dumunna batuuji parlemaa tan ko yo mawɗo leydi noddu batuuji keñoraaɗi. Ko ɗuum addani mo yamirde batuuji keñoraadi, heen daawal fof wona lewru. Daawal batu keñoraaɗo parlemaa waawa ɓurde lewru. So ɗum jokkirii nih noon, ma parlemaa jooɗo e hitaande kala lebbi jeetati e nder daawe taƴondirɗe. ɗum noon golle parlemaa ɓurata wonde tan ko ɓenningol eɓɓaaɗe sariya tawa yahdaani e golle horo golle gofornama. E nder e daawe ɗiɗi batuuji keñoraaɗi, parlemaa o wootii ko ina ɓura eɓɓaaɗe capanɗe tati . keewɗe heen ko jamirooje ciifgol nanondire ñamaale ngalu e leydi ndi waɗdi e wallitooɓe , gila e dowlaaji haa e booñuuji ngalu keeriiɗi. Ina jeyaa heen kadi jamirooje ciifgol kawraaɗe ummoriiɗe to Dental Afirik (jowitiiɗe e kisal ha e demokaraasii e laaɓal wooteeji, kam e salaade yande e dowla jenano ekn). Eɓɓaaɗe goɗɗe jowitiiɗe e bellitgol jaayɗe naneteei jiyeteeɗi (audio-isuel) kam e juɓɓitingol Ardorde toownde jaayɗe (HAPA).
Eɓɓaaɗe ɗe fof e himmude ko heen tati ɓuri teskinde : -Eɓɓaande yowitiinde e juɓɓitingol doosɗe pelle politik luulndiiɗe laamu, sabu ndeen eɓɓaande ummoraaki to laamu, ummorii ko to dipiteeji parti “UFP”. Eɓɓaande nde jaɓaama to Asammbelee e to Senaa fof.
–Eɓɓaande cosgol ñaawirde toownde fotoore ñaawde mawɗo leydi so jamfiima leydi mum jamfa bonde, kañum e hilifaaɓe gofornamaa so mbaydi golle bonɗe. Ndee ɗoo eɓɓaande ɓenniino gila rawane Asammbelee e Senaa fof, kono nde tawnoo sariya paytuɗi e njuɓɓudi waawaa laataade so wonaa Diiso doosɗe (Conseil Constitutionnel) holliti alaa ko woni e eɓɓaande nde ko lulndii doosɗe leydi (alaa sariya potɗo luulndaade doosɗe leydi). Nguuɗoon goomu noon fenñini ko eɓɓaande nde no ɓenniri parlemaa nii ina waɗi ko luulndii doosɗe leydi ndi. Ko ɗuum addani eɓɓaande nde ruttineede parlemaa mbele ina wayla toɓɓe joopaaɗe ɗe.
–Eɓɓaande wattindiide fooɗtude hakkillaaji kadi ko eɓɓaande yowitiinde e nanondiral hakkunde dowla Moritani e “sosiyetee” biyeteeo MCM, ittoowo kiri e kaŋŋe to Aksuus. Ndenndaagal dipiteeji (gonnduɗi e laamu kam e luulndiiɗi laamu fof) miijii ko ngal nanondiral alanaa Moritani nafoore. Ko ɗum haɗi eɓɓaande nde wooteede.
Gardiiɗo goomu yuurnitinooɗo ndeen eɓɓaande ñaagii batu o yo rokku ɗum en waktu goɗɗo ngam ɓeydaade luggiɗinaade e caɗeele penñinaaɗe ɗe. Hay so tawii wiyetaake Asammbelee riiwtii eɓɓaande nde laamu addannoo ɗum ne, ina anndaa woɗɗaani ɗoon. Ɗeeɗoo geɗe fof noon ina kollira hay so tawii parlemaa Moritani ina waɗi yawre ne, o nattii kam wonde parlemaa ganndanooɗo o.
Yo jam yahru yeeso
Kajjata Maalik Jallo


