lundi, décembre 1, 2025
Google search engine
JaɓɓordeƊemɗeCeertugol pine e ɗemɗe ko ngalu

Ceertugol pine e ɗemɗe ko ngalu

Ndeen yahii haa laamu Muritani fellitii naatnude ɗemɗe ngenndiije ɗee kala e nder tippudi e nehdi e jaŋde (TNJ) leydi ndi, e lewru oktoobar 1979, caggal darnde teeŋtunde ɓiyɓe leydi ndi, heddii hankati kala ɓe njiɗaano ɗuum ummini jeeyngal ngam naatnude sikkeeji e hakkillaaji yimɓe.

Ɓee heen mbiyi, ɗemɗe ɗe ko daɗaaɗe, mbaawaa wonde ɗemɗe jaŋde e ganndal, ɓee heen mbiyi wonde ɗemɗe nay e nder TNJ ngootiri, ɗum ina heewi, addata ko ceeraagu, woɗɓe mbiya wonde ɗum moƴƴaani e ɗemɗe pamare doole, en ɓeydoto daɗeede, ɗum ko feere añɓe haa ɓeydo-ɗen jiimeede, e ko wonaa ɗii hujjaaji tan. Kono nde tawnoo, yiɗde nde ina woodnoo, tee pellital to bannge politik ɓamtugol ɗemɗe ɗe ina heewnoo doole, ɗii miijooji fof pennaama : duɗe jarriborɗe cosanooɗe ɗe kollitii njeñtudi moƴƴiri, ko ɗuum woni ko denndaangaal ɓetooji baɗanooɗi kolliti (Unesco, Breida e goɗɗi). Enen e koye men en ceediima, tolno sukaaɓe janngunooɓe e ɗeen duɗe : won heen ndañii hannde doktoraa mum en …

Minen jannginooɓe e kolosesaaji min ceediima wonde almudɓe fuɗɗorinooɓe ɗemɗe ngenndiije ɓuri heddiiɓe ɓe tolno to bannge Farayse, to bannge hakilantaagal (njuɓɓudi golle), tawi noon kam en janngi Farayse ko duuɓi nay fat, ɓeya duuɓi jeegom. Eɗen nganndi kadi wonaa jiidude ɗemngal addata ngootaagu, tiiɗnata ngootaagu ko jiytagol gooto kala hoore mum e denndaangal geɗe jahooje e leydi mum, haa teeŋti noon kadi e kormagol pinal mum. Hannde, luural alaa wonde keewal pine ko ngalu, wonaa huunde teppoore : ko ɗum woni ko annduɓe UNESCO kaali, ko ɗum woni ko adduna o hollitta ñalnde kala. Ceertugol pine e ɗemɗe e nder TNJ “Nde Unesco hiilnii ƴellit- gol ɓure ɗe winndere nde kala goongɗini, kam e ceertugol tuugnorɗe jaŋde e laabi njannginirɗi kormiiɗi ceertugol pine, waɗi ɗum ko faamde jaŋde moƴƴere ko hakke dowrowo wonande yimɓe kala. E nder ɗuum Unesco ina teeŋtini kormagol ceertugol pine e ɗemɗe. E fawaade e piɓle bayyinaango windereyankeewo UNESCO yowitiingo e keewal pine jaɓaango e pottital kuftodinngal fedde nde (joɗnde 31ɓere jooɗinoonde ñalnde 2 noowammbar 2001), UNESCO huniima wallitde leyɗe jeyaaɗe e mum jiɗɗe wallitde keewal ɗemɗe kormotoongal ɗemngal neeniwal e denndaangal tolnooji jaŋde …”

E nder leyɗe keewɗe, jaŋde e nehdi tuugii ko e ɗemɗe keewɗe. Ko ɓuri heewde e renndooji jogiiɗi ɗemɗe keew- ɗe, ina njogii, heen renndo kala, feere no wuurdiri e ɗuum tawa ina hormii hakke heen ɗemngal kala to bannge waawde huutoreede e nder nguurndam ñalnde kala. ɓon ganndo gooto wiyi : “So ɗemngal maayii ko leñol no woorunoo waasata heen, sibu ko feccere e ɓesngu ndiin leydi waasata neɗɗaagal mum…” ɓonande yoga e leyɗe, keewal ɗemɗe jaggiraa ko no ngalu to bannge pinal, sibu heen ɗemngal kala roondii ko aadaaji e jikkuuji e hakilantaagal keeringal. Mo yeddi ɗum yo ƴeew no tinndi e daari mbayi e leñol fulɓe (Demmba e Bojel, Ndikkiri Yero Dooro … ) : oo neesu ina seerti e neesu Aarabeeɓe walla tuubakooɓe, ɓe ngandu-ɗaa kam enne ina njogii neesu goɗɗo potno noon, walla ɓurɗo ɗum alɗude.

Ko goongɗinde ɗii miijooji addani Unesco dottude e hitaande 1999, ñalawma biyeteeɗo “Ñalawma adunanke ɗemngal neeniwal” mawninteeɗo hitaande kala ñalnde 21 febariyee. Hannde o ina hiisaa wonde fotde 6000 haa 7000 ɗemngal ina kaalee e nder winndere nde. Unseco ina huli wonde feccere e ɗee ɗemɗe ko jogorɗe majjude e nder duuɓi payɗi ɗi.

Unesco ina dotti piɓle tati teRtuɗe wonande ɗemɗe e Jaŋde e sahaa gonaaɗo o:

Unseco ina teeŋtini kormagol hakkeeji to bannge jaŋde e nehdi wonannde leƴƴi ɓuraaɗi keeweendi kam e leƴƴi gaadanteji (peuples indigènes) e yeeso semmbinde ɗooftagol jojjanɗe aadee to bannge wellitaare, kormal kewal ɗemɗe e ballitgol paamondiral hakkunde leƴƴi koɗduɗi.

Unesco ina teeŋtini jaŋde ɗemngal neeniwal, sabu mum yenaneede wonde ko ɗum huunde wallitoore moƴƴinde jaŋde e fawaade e humpito janngooɓe ɓe e jannginooɓe ɓe.

Unesco ina teeŋtini keewal ɗemɗe e nder TNJ e nder denndaangal tolnooji jaŋde sibu ko ɗum geɗal teeŋtungal to bannge naatnaatondiral pine e ɗemɗe e nder leyɗe ɗo ɗemɗe keewɗe kaaletee. E ɗum wallita paamondiral, moƴƴina koɗdigal.

Bookara Aamadu Bah

Bookara A Bah
Ƴoogirde : UNESCO

RELATED ARTICLES

WOPPU ƊOO YOWRE

Tiiɗno winndu ɗoo yowre maa
Tiiɗno winndu ɗoo innde maa

- Advertisment -
Google search engine

Most Popular

Recent Comments