Tostan, fedde nde wonaa laamuyankoore sosaande e hitaande 1991 to Senegaal e gardagol Molly Melching, arnde e Muritani e hitaande 2007 e nanondiral golladagol e Unicef, kam e Leydi Muritani, nde nganndu-ɗaa jooɗorde mum woni ko Eeleega diiwaan Barakna, yuɓɓinii pottital mum tataɓal ñalnde 29 marse 2012 to Haayre golleere wuro nayi e nder falnde Bahbahɓe e tawtoragol nulaaɓe capanɗe jeegom gure, ummiiɓe e nder pale Eeleega, Maktaa lahjaar, Ɓoggee, Daarel Barka , Bahbahɓe e Mbaañ.
Ɓesngu Haayre golleere fof arii tawtoreede pottital hakkunde gure ɗee ; ñalawma oo fuɗɗorii jirwino gaaci, bawɗi e jimɗi mahbuɓe, kam e jime pulaar bismaango hoɗɓe e mantude golle Tostaan e nokku hee. Hedde waktu sappo e go’o subaka, ko mawɗo wuro haayre golleere, Demmba Aadama Njaay, udditi ñalngu, o bismii gure ɗee e hoohooɓe arɓe tawtoreede ɓee. Mawɗo wuro ngoo yettii Tostaan e golle ɗe gollii e wuro hee ɗee, sibu ɗuɗal ina udditaa ɗoon, fotde 70 neɗɗo ina njannga heen. Rewi e makko ko cukko meer Haayre MBaara, oon ne salminii yimɓe ɓee, bismii ɗum en, holliti wonde dental ngal kam e golle ɗee ina ƴellita ɓiyleydaagal, ina ƴellita renndo, ngadda jotondiral hakkunde leƴƴi ɗii. Kuufɗo golle Tostan e Muritani, hono musiɗɗo Aaw, ƴefti konngol, o anndini wonde pottital ngal sabaabu mum ko gostondiral e ɓetde keɓe Kobi 2 (hirjino faytungo e laaɓal kam e cellal), kam hirjino jaayaaji gonɗi e nder kaddingol sukaaɓe rewɓe kam e dewle sukaaɓe ; golle baɗaaɗe e nder 30 nokku ɗo ɓe ngollotoo kam e miijaade hirjinde gure ɗe njeyanooka e cuɓanooɗe ɗee…
O hollitii wonde Tostan suɓaama e nder 100 pelle pattamlame ɗe ngonaa laamuyankooje e nder aduna hee, ko kam ari 41ɓo sabu moƴƴugol golle mum.
Jooɗaniiɗo Jaaɓorgal paytungal renndo, suka e debbo kam e ɓesngu ɗo nder falnde Baabaaɓe ; cukko meer Bahbahɓe Hafsa Abdullaay Bah, kañum ne ƴeftii konngol bismaango e njettoor fayde e Tostaan e yimɓe ɓee kala ; o siftinii piɓle laamu nguu ko fayti e kaddingol suka debbo, kam e resnude sukaaɓe rewɓe ɓe kellifaaka ; o anndinii yimɓe kuule laamu ƴefti ngam fawde ɗum e ɓeen luulndiiɓe ɗee kaɗooje.
Caggal Hafsa Bah, ko gardiiɗo Goomu jiilgol Haayre Golleere hono Maamuudu Demmba, ɓami konngol bismii yimɓe, yetti golle Tostan paayodinɗe, o duwii yo golle ɗee njokku. Nde o gasni, diɗɗal janngooɓe duɗal Haayre Golleere yuɓɓini mogoyel daɓɓel ngam waɗde hirjino ko fayti e jaayaaji gonɗi e kaddingol, e eeraade nattugol haddinde sukaaɓe rewɓe. Mogo ngoo uddiraa ko jimol jaadinangol paytungol humanbinnaagal, baasgol gollaaɗe sukaaɓe rewɓe, e jeertinde rewɓe yo ngummo ngolloo, caltoo ɓiɗteende.
Nde ɗum gasi cafroowo nokku oo hono Abuu Joop hokkaa konngol, o salmini yimɓe ɓee, o yetti Tostan, o holliti wonde gollal ɓeen ari ko timmitinde, e wallitde ko ɓe ngoni e dow mum koo, kam safrooɓe. O siftini wonde mogo ngoo, ko hafeere naatingol sukaaɓe rewɓe, ko aada, e nder aadaaji ina waɗi ko moƴƴi, ina waɗi mo lorlata, hono kaddingol, ko ɗum woni ko seernaaɓe Muritani nanondiri mbiyi ko ina lorla neɗɗo ina harmi, moƴƴaani..
To baɗte safaara kanko Joop o hollitii wonnde kaddingol ina waɗi baɗte ɗiɗi : Baɗte jooni-jooni, e baɗte yeeso. Baɗte jooni-jooni, o wiyi : muuseeki, dufgol ƴiiƴam (waasde dartaade haa adda maayde), caltagol taaraade… Baɗte yeeso ɗee woni : ñawannde, e Vih sida… Eɗen teskii wonde e ñalngu ngu yooɓaade konngi : gure 60 ɗee fof kalii kollitii faamamuya mumen e jaayaaji gonɗi e kaddingol suka debbo, kam e lepte gonɗe e dewgal suka mo hellifaaka. Hedde waktu ɗimmo kikiiɗe ñalgu ngu joofi, arnooɓe ɓe payti e jippule mum en, ngottoyii, kirndi gure mum en.
Mammadu Maamuudu Baal
Nulaaɗo Fooyre Ɓamtaare


