Pesol: weeyo
Ɓeydagol nguleeki weeyo, Wonaa hanki fuɗɗii
Ñalnde 19 saawiyee 2022, Fedde winndereere meteyoo (OMM) yaltinii ɓeto heso faatungo e ɓeydagol nguleeki weeyo, ɗo hollitta wonde weeyo meeɗaa wulirde...
Kaytingol haayre weeyo, Lappol NASA diwii
Oɗon ciftora haala haayre wiyeteende Apofis (Apophis), e winndannde njaltinno-ɗen oon sahaa e Fooyre, e hitaande 2010 (duuɓi 11 jooni), hulanananoonde buɓɓondirde...
Hol ko ardata e baylagol ngonka weeyo ?
Fedde OXFAM e gollodiiɓe mum (Ambasaad Espaañ Gollondiral Espaañ, ROSA, AMAD e APLV), yuɓɓinii heblo balɗe nayi (tuggi talaata 6 haa aljumaa 9...
Weeyo : Kalitannde moolanaande
Ko kewata e weeyo ina woƴi aadee en feewi. Fotde maɓɓe, sibu hay ko ɓooyaani koo, e lewru desaambar ɓennundu nduu (desaambar...
Huunde e batte ɓeydagol nguleeki weeyo
Faandaare Joɗnde COP21 e lewru desaambar 2015 to Pari ko haaɗnude ɓeydagol nguleeki weeyo e 2°C. Annduɓe ɓee mbiyiino ndeen, “so yimɓe...
Ɓeeynirka Siin juuriima e bannge lewru birniiɗo oo
Jooni sinuwaa en mbaɗi ko hay gooto meeɗaa waɗde, so neldude laana wiɗto ngam sunnaade bannge lewru dumtiiɗo...
Ngonka weeyo (kilimaa) ɓeydiima faaynude
Ngonka weeyo (kilimaa) ɓeydiima faaynude
700 ganndo faraysenaajo eeriima ardiiɓe politik yo « ummo e haala ɓolo, njaaɓana golle ngam yaaɓande renndo ɗo karbon alaa. »
Sibu...
Daartol tago : Big – Bang
E tuugnaade e gannde kujjiyiwe, ko way no Ɓalliwal walla Fisiik (Physique), Nguuriwal (Biologie), Lesdiwal (Géologie), eɗen kattani daartude tago e won e mbaadi,...
Huunde e ganndal weeyo Dogon en
Dogoŋ en ko leñol tawateegnol to leydi Mali, dow tule Banjagara. Huunde seeɗa e maɓɓe ina tawee e leyɗeele goɗɗe nder Afrik bannge hirnaange....