Leydi kesiri jibinaama ñalnde 9 sulyee 2011, ndi wiyetee ko Sudaan worgo. Kayri woni leydi 54ɓiri Afrik walla 193ɓiri ndi Fedde Ngenndiije Dentuɗe heɓtini. Ɗum ko caggal nde ɓesngu mayri diisnaa, naamndaa, rewrude e referaandoom, mbele ina yiɗi walla alaa, heɓde hoore mum. Ndeen woote njuɓɓinanoo ko tuggi 9 haa 15 saawiyee 2011.
Fotde miliyoŋaaji tati neɗɗo mbinnditinooma e ɗiin doggi woote ; ko ina wona 50 000 Sudaan Worgonaaɓe hoɗnooɓe Rewo, ngarti, koɗti worgo, e nder gure mum en. Woote ɗe ina ɗаɓɓunoo ko famɗi fof, fotde 60% tawa ngootii, kono wootɓe ɓee njettiima 80% ; ɗum noon woote ɗe ndagiima, tee wiyɓе “ Eey ” ɓее njettimma 98,83% (nder yimɓe teemere fof, ko gooto woni mo yiɗaa leydi ndii heɓa hoore mum).
Umar Al Basiir, hooreejo leydi Sudaan hollitii wonde jaɓii njeñtudi woote ɗee. Tuggi ndeen, banngeji ɗiɗi ɗii ngonoo ko e etaade nanondirde e won ɗeen geɗe teeŋtude, ko wayi no to foti wonɗe keerol hakkunde leyɗe ɗiɗi ɗee, no ɓe njogori waɗdude e hettere leydi wiyeteende Abeyi nde ɓe luurondiri ndee, battane rewankooɓe hoɗɓe worgo e worgonaaɓe hoɗɓe rewo ekn.
Dental Amerik ina jeyaa e leyɗe ballitɗe ndee ɗoo jeytaare (walla mbiyen seegaare). Hade woote ɗee, Rewo e Worgo Sudaan ciifondiriino nanondiral jam ñalnde 5 saawiyee 2005 : ko ndeen fellitaa wonde Worgo oo wellitaama yiilde fiyakuuji mum ngam heblanaade referaandoom oo, e nder daawal duuɓi jeegom : Jon Garang toɗɗaa cukko hooreejo Sudaan, kono ɓooytaani sankii e aksidaa elikopteer, biyeteeɗo Salwa Kiir lomtii ɗum.
Hare jeytaare Sudaan Worgo, luure hakkunde worgo Sudaan (ɗo kerecee en ɓuri heewde) e rewo Sudaan (ɗo juulɓe ɓuri heewde) puɗɗodii ko e jeytaare leydi ndii e hitaande 1956. Ko ndeen guwarnama leydi ndii wultii, saltii ko wiynoo ina rokka worgo Sudaan wellitaare yaajnde koo. Nii woni ofiseeji worgonaaji murti. Ɗum jibini wolde ɓesngu tuggi 1955 haa 1972, duuɓi 17. Ko ndeen nanondiral sifaa to Adis Abebaa, bellitoowal Worgo leydi ndii. Kono, e hitaande 1983, caggal nde kolonel Gafaar el Numeri, garduɗo e laamu e kuudetaa e hitaande 1969, felliti siynude sariya lislaam hay e worgo leydi ndii, wolde ummitii. Ndeen wolde waɗii duuɓi 22. Gila e fuɗɗoode noon, ardii wolde ndee to worgo Sudaan ko konu ɓesngu ngam ndimaagu Sudaan (APLS) e gardagol Jon Garang.
Ɗo yahanoo artaa fof, caggal ndee hare ƴiiƴiire (miliyoŋaaji ɗiɗi maayɓe limaaɓe e miliyoŋaaji 4 yimɓe ittaaɓe e nokkuuji mum en), banngeeji ɗiɗi ciifondiri nanondiral joɗɗingol petelaaji e hitaande 2002, caggal ɗuum ɓe ciifondiri nanondiral jam ñalnde 9 saa wiyee 2005.
Leyɗe keewɗe keptinii leydi kesiri ndii gila suwaa jibineede, yeru Almaañ e Sudaan keptinii ndi ñalnde 8 sulyee 2011. Fotde miliyoŋaaji jeetati (8) fittaandu ina nguuri e leydi Sudaan Worgo. Ina gasa nii tawa ɓurii ɗoon sibu Worgo Sudaannaaɓe njaɓaani oo ɗoo hiisa. Ko ɓuri heewde е mаɓɓе ko yimɓe dowri. Ko ndi leydi keewndi leƴƴi. Ɓurngol heewde ngol wiyetee ko Dinkaa (miliyoŋ e ko fawi). Ina waɗi biyeteengol Shiluk e Nuweer, Sandee en, Jo Luo en, Akolis en, Lotuhu en ekn.
Sudaan worgo woni ko е Afrik. Laamorgo mayri wiyetee ko Jubaa. Sudaan Worgo heerondiri ko e ɗee ɗoo leyɗe : bannge rewo ko Sudaan, bannge fuɗnaange ko Ecopi, bannge worgo ko Keñaa e Uganndaa e Ndenndaandi Demokaraasi Konngo, heedi ndi bannge hirnaange ko ndenndaandi Santarafrik.
Bookara A. Bah
Nokkaan Jibi Selli (Yurmeende Alla e makko) ina wiyatnoo “ngondiigu moƴƴu ina dagii, ceeraagu moƴƴu ina dagii ” Hay so tawii o haalatanoo ko dewgal, eɗen mbaawi huutoraade ɗoo konngol makko ngol. Sibu luural hakkunde rewo e worgo Sudaan ko “ pudngal ”, kono diiwanuunji ɗiɗi ɗi ndenndi fof, to bannge faggudu e to bannge renndo fof, Ceergal waɗii, heddii ko beldital yaawa. E ngoon yeeso Dillere Ɓesngu ngam Jeytaare Sudaan Worgo (Mouvement pоpulaire ɗe libération du Soudan du Sud (MPLS)) kam e Parti Mooɓondiral Ngenndiwal Rewo (Parti du Congrès national du Nord (NCP)) nanondirii woppude hakkunde leyɗe ɗiɗi ɗee ciifol mehol, woni ciifol ngol waɗataa koninkooɓe. Ko goonga noon Sudaan ganndanooɗo oo meeɗaa wonde leydi tamiindi. Ina jeyaa e ko saabii ɗuum, golle halfooɓe. Ko adii nde Engele en laamotoo leydi ndii, Aarabeeɓe njaggirnoo Worgo oo ko no faawru jiyaaɓe nii. Engele en nde ngari kiilnii waɗtude worgankoоɓе ɓее kerecee en, njanngini ɗum en Engele, ngam faddaaɗe tellagol Lislaam. Wonnoo e anniya maɓbе ko yantinde Worgo ngoo e njiimaandi maɓɓe Fuɗnaange Afrik, woni Uganndaa e Keñaa ; ɗum jibini taƴondiral hakkunde rewo e worgo Sudaan.


