Batu ngu beeli Muritaninaaɓe fof njowinoo jooɗiima, hono no lajranoo, ñalnde 12 desammbar to Biriksel, ngam yuurnitaade ngonka Muritani. Ɗum ko caggal batu njooɗinoongu ñalnde 21 noowammbar e caggal nde lappol toowngol ari ɗo e Muritani, ñalnde 7 e 8 desammbar, yiyndiri e Persidaa Siidi to wuro ɗo dummbaa ɗo, hono Lemden, kam e Seneraal Asiis.
Ina tawtoranoo batu ngu : Dental Orop (UE), Kaɓɓondiral leyɗe aarabeeɓe, Fedde Mooɓondiral Lislaam (OCI), Fedde adunankoore farankofoni (OIF), Fedde Ngenndiije Dentuɗe kam e Dental Afrik (UA). Ammbasadeer duumiiɗo, jooɗaniiɗo Dental Afrik to Dental Orop kam e Dowlaaji ACP, yaltinii bayyinaango jaaynde. Ina hollitaa heen wonde, ko idii fof, batu ngu jooɗiima ñalnde eɓɓanoo nde, hono 12 desammbar e tawtoreede ɓe kaal-ɗen dow ɓe, e tuugaade e bayyinaango 21 noowammbar 2008 to Adis Abeba, ngo nganndu-ɗaa kam woni tuugnorgal golle winndere nde wonande ngonka Muritani.
Caggal ɗum, ina hollitaa heen wonde lappol toowngol ariino e Muritani ñalnde 6 e 7 desammbar 2008 e gardagol Dental Afrik. Ina wiyaa heen wonde : «Terɗe ngool lappol nanii ko Seneraal Abdel Asiis hunii woppitde Siidi wul Seek Abdallaahi, hooreejo leydi, ko aldaa e sarɗi gooto, ko leeli fof ñalnde 24 desammbar 2008. Ɓe teskiima wonde ɗuum so laatiima, maa won geɗel gadanel jaabotoongel yiɗde winndere nde hollitnoo e bayyinaango 21 noowammbar 2008. »
Tawaaɓe joɗnde nde kesɗitinii pellital pelle mum en jokkude gollondirde, e gardagol Dental Afrik. Ɓe kesɗitinii anniya pelle maɓɓe njogii ngam ƴettude kuule juumtuɗe, tuugaade e doosɗe heen Fedde kala, sabu maɓɓe teskaade wonde ngonka Muritani ina jokki e tehde. Ɗum ɗoon ko fawaade e no wiyranoo e bayyinaango 21 noowammbar 2008 ». E joofnirde, kamɓe terɗe ngalɗoo jokkondiral adunankeewal, ɓe mbiyi ma ɓe njokku golle tawa ko e gollondiral timmungal hakkunde maɓɓe. Toɓɓe ɓurnooɗe teeŋtude e bayyinaango 21 noowammbar ko ɗeeɗoo :
- ko siftinde batu diisnondiral wonande ngonka Muritani njooɗinooma ñalnde 10 noowammbar to Adis Abeba. Ngu jooɗtiima kadi ñalnde 21 noowammbar e dow noddaango Jean Ping, hooreejo Goomu Afrik.
- ko teskaade wonde alaa ko folluɓe laamu hooreejo leydi Muritani ɓe kolliti winndere nde ko hesɗi, tawa ko huunde artiroore dagaare doosɗe.
- kamɓe tawtoraaɓe ɓe, ɓe ciftinii wonde bayyinaango 10 noowammbar teeŋtiniino : goppitgol Siidi wul Seek Abdallaahi, hooreejo eydi, ko aldaa e sarɗi, jeytoregol makko, sabu makko wonde hooreejo leydi, e njiylawu nanondiral ; ɗooftagol doosɗe leydi ndi.
- kamɓe tawtoraaɓe ɓe ko kollitii wonde e ɓe ngondi e denndaangal peeje Goomu jam e kisal Dental Afrik jogori ƴettoyde. Ɓe cemmbinii Dental Afrik nde waɗtata e peeje jogori sakkitde, so tawii golle ɗe njuumtaani, jettingol haala ka Goomu Kisal Fedde Ngenndiije Dentuɗe ; ko jiidaa e peeje juɓɓule Dental Orop.
- tawtoraaɓe ɓe kollitii pellital pelle mum en ƴettude kuuge juumtuɗe so sahaa mum heedoyii, haa arti noon e kuuge keeriiɗe.
- ɓe teskiima ko persidaa Siidi egginaa faynaa wuro Lemden ko, wonde jooni omo waawi juureede, e haaldeede, hay so tawii o heɓaani wellitaare addanoore mo waawde waɗde golle ɗe o halfinaa ɗe.
- ma ɓe neldu to makko delegaasiyoŋ toowɗo mbele ina yeewtida e makko kanko e Seneraal Abdel Asiis, ngam yiylaade feere maslahaa.
- tawtoraaɓe joɗnde nde kesɗitinii anniya mum en gollondirde. E nder ɗuum, ɓe toɗɗiima batu to Biriksel ñalnde 12 desammbar.
- kamɓe tawtoraaɓe ɓe, ɓe njokkondirii e terɗe duumiiɗe Goomu Kisal Fedde Ngenndiije Dentuɗe, ɓe ngostondirii heen miijooji ko juuti, tee ɓeen kollitii ina ngondi e kala feere ɓe ƴetti. Tee maa ɓe mballit kala feere Dental Afrik kam e gollodiiɓe mum ƴetti tawa fayndaare mum ko artirde ngonka tuugiika e Doosɗe e nder Muritani. Tee ɓe jantii e siifɓe bayyinaango ngo.
Bookara Aamadu Bah


