Teeminannde XXIɓiire ine yaha tan, wiñcito lewru ine ɓeydoo teeŋtude. Duuɗi capanɗe cakkitiiɗi ɗii, lappi faade toon mbajjondiriino. Jooni, yahde toon wontii yiyannde woɗɗunde woande leyɗe ƴellitiiɗe e leyɗe ƴaaftotooɗe (pays émergents). Ine jeyaa e ko saabii ngal coftal, jahral yeeso jaawngal karalle, kam e tiiɗtingol gollondire, e teeɗanɗe faggudu ɓeydotooɗe ñalnde kala.
Gollorɗe weeyo ngoni ko e heblude ɗanle weeyo keewɗe ngam ɓeydaade faamde wertallo lewru, e ngaluuji mum e taariindi mum. Deegooje e juurotooɗe (rovers et atterrisseurs) yontannde kesere, ine njolna kaɓirɗe ganndiwal ceeɓɗe no feewi, baawɗe loskude laral leydi, yiyta nder mum galas, ɓeta ngonka taariindi mum.
Lewru jaggiraa hannde ko no wiiñordu ganndiwal e nokku baawɗo ƴaañde faggudu weeyo. Kuutoragol ngaluuji lewru, haa arti noon e galaas e ndiyam e huunde e oogirɗe ɗe caɗɗe dañde, ine waawi wonoyde ƴaañorgal ɗanle weeyo koɗaaɗe e wallitde ƴellitaare mbaylaandi kesiri.
Hannde ko gollirɗe weeyo keewɗe keewi tammbodaade tuugnorɗe ɗanle faade lewru. Ɗum ine addana ɗe renndude njaru majje, yaawnude jiytugol peeje kese e tiiɗnude kattanɗe ganndiwal kuɓtodinɗe.
Faandaare woɗɗunde ndee ko jogaade dow lewru too lulɗe aadee duumotooɗe. Ine jeyaa e eɓɓaaɗe ɗee, mahde toon koɗorɗe, ƴellitde toon tippule yakawere bellitiiɗe, e sompude toon mahaaɗe baawɗe heblireede ɗanle faade Mbaañ (Mars) garoyooje.
Daɗndu faawde lewru ine jogii mbaadi ɓurdoolaagu mawngu. Leydi kala ine yiyloo tiiɗnude doole mum nder weeyo, sabu mum jaggireede no nokku teeŋtuɗo wonande jahral yeeso e kisal, e ƴellitaare faggudu. Nder heen, lewru ko ŋabbirgal guurwuural ngam huccande wiiño ɓurngo woɗɗude yuɓɓo Naange.
Wiiño lewru naatanii daawal kesal, maaninirngal keewgol ɗanle faade lewru, keewal gollooɓe e yiyannde woɗɗunde. Taaɓe jooɗtoraaɗe he duuɓi paaɗi ine mbaawi wayloyde no paamru-ɗen Lewru hannde nii, aaɓnoya gonaangal aadee duumiingal dow Lewru.
Bookara A. Bah


