vendredi, octobre 24, 2025
Google search engine
JaɓɓordeFƁPMGural : Koolol Suudu Ganni Nagge

Gural : Koolol Suudu Ganni Nagge

Ñalnde 31 bowte (desaamburu) 2021 koolol Suundu Nagge udditii to Eeleega e gardagol meer wuro ngoo e koolaaɗo kuuɓal Haakem. Yuɓɓini koolol ngol ko ɓesngu guralnaaɓe e gardagol Aamadu Demmba Toogaan Bah wonndude e wallidiiɓe mum hono ASCOM.

Gural : Koolol Suudu Ganni Nagge
Ñalnde 31 bowte (desaamburu) 2021 koolol Suundu Nagge Eeleega udditii to Eeleega e gardagol meer wuro ngoo e koolaaɗo kuuɓal Haakem. Yuɓɓini koolol ngol ko ɓesngu guralnaaɓe e gardagol Aamadu Demmba Toogaan Bah wonndude e wallidiiɓe mum hono ASCOM.
Ko nii koolol ngol yahri : Ñalnde 31 desaambar 2021, beetawe, ko udditgol koolol ngol to galle sukaaɓe Eeleega. He oon beetawe waɗaa ko ciftorgol debbo pullo ine wiyee Pullo Jallo, jaltuɗo aduna. Yimɓe heewɓe, seedtotooɓe ceedtiima ko o mesalal renndo o wonnoo, haa teeŋti e leñol fulɓe ngol. Waɗii mbiyɗo sifortoo Pullo ko no ilam nii. Nde tawnoo ilam addorat, yarnat tee moƴƴinat. Pullo Jallo noon jibinaa ko ñande 31 Desaamburu 1971, o yalti aduna ko ñande 25 mee 2021, o wirnoyaa ñalnde 26 mee 2021. Kikiiɗe oo ko kihondiral fuku bal hakkunde kippuuji ɗiɗi, « Dental Gural » e « Adelpe ONG », ɓe mbaɗdi ko (2 e 2).


Ñalnde 1 saawiyee 2022, ko holliro Suudu Ganni Nagge. Geɗe ganni kolliraa, ciimtol no Suudu nduu haɓraa waɗaa. Miijo ngoo ko e laylayti renndo (réseaux sociaux) gila hitaande 2016, kono suudu nduu dañaa ko e hitaande 2018. He oo beetawe rewɓe dadiiɓe ndarni ɗoon suudu turndu, hono no fulɓe mbaɗatnoo so ndimtii he nokku, ko rewɓe ndarnatnoo cuuɗi to hoɗaa. Ko noon ɗum jokkiri he oo mbeetawe cente cente yimɓe ndañii fartaŋŋe yillaade fenndirdu kosam he nder wuro Gural, ndu rewɓe liggotoo ɗeen golle penndugol. Nde yahi haa hiiri ko kollitgol geɗe cosaan kam e pinal pulaagu. Ko noon ne njeenaaje tolno tottiraama almudɓe heɓɓe yawtude he ɗiin ɓetooji. Nde jamma ari, caggal kiraaɗe Gural e hoɗɓe mum kala kawroyi kadi to Suudu Ganni Nagge Fulfule ngam hawritde e hiirde pinal : hoɗaama, yimaama, amaama, mogooji mbaɗaama. Oo jamma noppi njarii tufam, gite njiyii ko yooɗi, ŋarɗi he kala fannu. Ko ɗuum rokki ɗemɗe ko kaali, joom en kuɗi mbinndi he ɗereeji ciimti pattamlami. Yoo juut ko fulɓe koo !
Fedde Ɓamtaare Pulaar he Muritani tawtoraama no haanirta nii ɗii ñalɗi pattamlami. Yahannoo nde toon ko Aamadu Aamadu Dulo Soh, kalfinaaɗo tiiɗtingol kattanɗe fedde ndee, ine addori nulal cosgol toon catal fedde ndee. So Alla jaɓii, peŋgal maa catal FƁPM sompe to Gural ko neeɓaani.
Kuɗol Aamadu Dulo Soh

RELATED ARTICLES

WOPPU ƊOO YOWRE

S'il vous plaît entrez votre commentaire!
Tiiɗno winndu ɗoo innde maa

- Advertisment -
Google search engine

Most Popular

Recent Comments