vendredi, octobre 24, 2025
Google search engine
JaɓɓordeJaŋdeÑalɗi diisnondiral paatuɗi e mbayliigu tippudi nehdi e jaŋde

Ñalɗi diisnondiral paatuɗi e mbayliigu tippudi nehdi e jaŋde

Guurtugol Duɗal Ɗemɗe ngenndiije

Caggal diisnondire diiwanuuji paatuɗe e Tippudi Nehdi e Jaŋde (TNJ) ɗo yimɓe men pamɗunoo keeweendi, en mbiyiino miijo men jaɓraama e paamondiral, winndaa e ciimti 2/3 gollorɗi ɗii. Ine laaɓi en mbaawii jaɓnude keeweendi tawaaɓe ɓee dalillaaji men tiiɗɗi ɗii.

E joofirɗe ñalɗi ɗii ciimtol kuuɓtodinngol diisnondire waɗaama. Toɓɓe ɗiɗi he nder toɓɓe tati ɗe pelle pinal ɗee njiɗnoo heɓde ɗee, njaltii he ciimtol hee : ɗeen ngoni : 1. cosgol njuɓɓudi laamu kalfinaandi ɓamtugol ɗemɗe ngenndiije (ko nanndi e Duɗal Ɗemɗe ngenndiije goodnongal ngal) ; 2. naattingol ɗemɗe ngenndiije pulaar, sooninke e wolof nder tippudi nehdi e jaŋde leydi ndii. Heddii ko toɓɓere laawɗingol ɗemɗe pulaar, sooninke e wolof, haalaande he ñalɗi ɗii, kono nde feeñaani e tonngol hee. Ko ɗee toɓɓe tati ngoni faandaare nde Fedde Ɓamtaare Pulaar he Muritani (FƁPM) dottani hoore mum e mooɓondiral yuɓɓinnoo ñalnde 28 e 29 desaambar 2019, kono ɗe dotaannoo duuɓi sappo (10) ngam siynude ɗum en. Ɗum noon ko fartaŋŋe mawɗo heɓaa ɗoo, so tawii ko hunaa koo laatiima. Duɗal ɗemɗe ngal boom maa sose ɗo e maayirɗe hitaande ndee (ɗoo e lewru so heewii !!!) : haa dañee !

Kono dee, en ndañii donngal, ko jooni golle puɗɗotoo. Yimɓe ine poti daraade mbele ko hunaa koo ine laatoo, mbele ine siyniree no moƴƴi.

Caggal diisnondire diiwanuuji paatuɗe e Tippudi Nehdi e Jaŋde (TNJ) ɗo yimɓe men pamɗunoo keeweendi, en mbiyiino miijo men jaɓraama e paamondiral, winndaa e ciimti 2/3 gollorɗi ɗii. Ine laaɓi en mbaawii jaɓnude keeweendi tawaaɓe ɓee dalillaaji men tiiɗɗi ɗii.

Nde njahaten tawtoreede ñalɗi diinondiral ngenndiiji ɗii, en ndottiino paandaale tati wonande tawtoregol men he ñalɗi hee : 1) Naattingol ɗemɗe ɗee nder TNJ leydi ndii; 2) laawɗingol ɗemɗe ɗee, e  3/ cosgol njuɓɓudi njaambureeri (ko wayi no Duɗal ɗemɗe ngenndiije ndeen ngal) kalfinaandi ɓamtugol e ƴellitgol Ɗemɗe Ngenndiije ɗee (ƊNG).

He joofirde joɗle ɗee, yimɓe men tawtoranooɓe ɓee fof ine kawri, e tuugnaade e Ciimtol Kuuɓtodinngol ngol, eɗen mbaawi hiisaade en njettiima, ko famɗi fof, paandaale ɗiɗi he nder paandaale tati ndottuno-ɗen ɗee, ɗeen paandaale ngoni  : – Cosgol njuɓɓudi njaambureeri kalfinaandi ƴellitde ƊNG ; e – Naattingol ƊNG ɗee he nder TNJ leydi ndii. Eɗen teskoo kadi pellitgol naatnugol jaŋde Farayse e hitaande ɗimmere jaŋde lesre, kam e baɗtugol mum ɗemngal jannginirgal fannuuji nganndiwal, tuggi rogere adannde jaŋde hakkundeere.

Ine jeyaa e ko aaɓni ɗee keɓe, laaɓtugol dallinannde : – pelle pinal ɗee njooɓii ndee, men ndee ; – Tiiɗnaare yahannooɓe en toon ɓee ; – Ballal woɗɓe tawtoraaɓe ñalɗi ɗii (jaambureeɓe, partiiji politik, senndikaaji, ekn) ; – Tawtugol keeweendi tawaaɓe ñalɗi ɗii miijooji men ;  – Hakilantaagal moƴƴal, e weeyo paamondiral ñalɗi ɗii ; – Keƴgol men moƴƴol he gollorɗi ɗii (toɗɗegol hooreeɓe goomuuji, siimtooɓe ekn.)

Wasiyaaji :

- hisnude jokkondiral he jaagordu jaŋde nduu ; – gollanaade daawal daɓɓal wonande mudda cabborɗo oo ; – cemmbingol cosgol njuɓɓudi rewindo ndi pelle pinal ɗee poti jeyeede (yantude e Diiso Ngenndi halfinaango jaŋde) ; - daraade mbele sariya kuccam oo ine laaɓta ; - jokkude dallinaango ngam laawɗingol ƊNG ; - umminde jeeyngal mawngal facciro njeñtudi ndii ; - hirjinde ɓesngu nguu (mbele ine jaɓa, wallita ƊNG).

Tawtoraaɓe ñalɗi ɗii ine teskii he ciimtol hee geɗe kimmuɗe teeŋtinooje jettagol huunde e paandaale men ɗee.

Go’o ; hakilantaagal moƴƴal cakkingal binndol ciimtol ngol (ƴeew taƴe ittaaɗe heen ɗee) : Ɗiɗi, teeŋtingol huunde e piɓle gorwore wonande jannginirgol ƊNG (ƴeew taƴe ittaaɗe heen ɗee.)

RELATED ARTICLES

WOPPU ƊOO YOWRE

S'il vous plaît entrez votre commentaire!
Tiiɗno winndu ɗoo innde maa

- Advertisment -
Google search engine

Most Popular

Recent Comments