vendredi, octobre 24, 2025
Google search engine
JaɓɓordeƊemɗe21 feebariyee, ñalawma winndereejo ɗemngal neeniwal

21 feebariyee, ñalawma winndereejo ɗemngal neeniwal

Caggal hooreejo, ko Dr Alasan Jah rokkaa konngol, ɗuum ko e udditgol ñalngu nguu. Caggal ɗuum, to joɗnde Dallinannde too, yeewtere heewnde faayiida yuɓɓinaama toon e gardagol cukko-hooreejo, hono Mammadu Haasi Mbay, e tawtoreede hooreeɓe teddungal, (hono Sammba Joom Bah; Mammadu Siley Bah, e Umaar Idiriisa Saawo), e carɗoowo tedduɗo Kajjata Maalik Jallo, e hooreejo Afrik Ummital, hono Muusaa Mammadu Jallo, e seernaaɓe gollinooɓe he Duɗal ɗemɗe ngenndiije (Aamadu Seydi Jiggo, Abdulaay Haaruuna Sih, Faatimata Joop), e janngunooɓe he duɗe ƴeewndorɗe (Usmaan Kan, Aysata Raasin Njom, Raki Kamara, Aysata Aali Bah…) e hoohooɓe fedde ndee woɗɓe. En puɗɗinooma yaltinde heen huunde e tonngoode 199, eɗen njaltina ɓe haala mum en heƴaano heen ɓee e ndeeɗoo  tonngoode 200. Eɗen njokka yaltinde konnguɗi ɗi keƴaano he tonngoode 199 ndee. 

Aamadu Malal Gey

Won toɓɓe ɗiɗi njiɗ-mi yaltinde ɗoo seeɗa :
Adanere : ko dallinirtooɓe Pulaar waawaa soomde gannde kese ɗee, yeru, mbeɗe nelaa e nder golle am (fiiroyankaagal=aviation) leydi Nijeer, to duɗal keblowal horooɓe weeyo. E nder ko piratnoo-mi koo, won heen mo faamaani. Paam-mi ko o pullo, o jeyaa ko Caad, mbiy-moo-mi “aɗa nana Pulaar ?”, o wiyi omo nana. Kaalan-moo-mi e Pulaar. O faamii, nde ngaynu-mi, mbaɗ-mi ɓeto, ko kanko ari hoore. Nduttii mi, mbiy-mi ndeke ko njanngu-mi e weeyo koo fof, ko mi baɗtoowo ɗum e Pulaar. Duuɓi nayi hikka mbeɗen heen gasaani. Woɗɓe kadi, ina mbaɗa hono ɗeen gannde e ɗemngal ngal. Oo suka debbo (Aysata Njom) kaalɗo ɗoo oo, emin ngondi e Baaba makko Abuu Raasiin Njom e nder goomu hakkunde leyɗeele ina wiyee Goomu Fulo e Wiɗto(GFW), woni faandaare ndee ko waɗtude ɗum Académie Pulaar. Fulɓe Afrik fof ina kawri e goomu nguu. Ɗum firti, ko haaju amen ɓurɗo himmude, ko waɗtude gannde nganndiin (sciences) e ɗemngal Pulaar. Nguun goomu, renndini ko doktoreeɓe, haralleeɓe ndema, hiisiwal, ɓalliwal, guurɗiwal ekn. Gooto fof ina winndaa, tee koko yaltintee, muulee.

Waɗde en ndiwtii sahaa nde fedde Ɓamtaare Pulaar sosaa (1974) ko adii ɗum pulaar ina jannginee, e nder suuɗaare. Nde heptinaa 4 korse (suwee) 1976, e oo sahaa ko annduɓe mehɓe, ko ɗoon noon mbeɗe seerta seeɗa e wiyooɓe ko jannguɓe Farayse, mbari Pulaar, alaa. Minen ko Farayse min njanngi, tee gila min njibinaa ko heen min ngoni. Miin Aamadu Malal Gey, puɗɗii-mi janngude Pulaar, ko 1968 to Sahre-ndoogu. Ko goonga noon, e oon sahaa ina waɗi jannguɓe Farayse, ina waɗi jannguɓe arab, español, almaañ…  Kono kadi to bannge saliiɓe ɓee, ɓee fof ina tawee heen. Ciftoren, min kaɓaama ɗoo, ko ina wona duuɓi 5, ko hare alkule, mbele ko abajada lateŋ walla arab.

Ɗum wonaa jannguɓe Farayse.

Geɗel ɗiɗmel ngel, ko yo dallinannde men yahru ngootaagu, sabu ngon-ɗen ko e leydi, tee endi saɗti, ɗoon ndi seerti e leyɗe keddiiɗe ɗee, ɗo fulɓe ngoni. Hol ɗuum, enen (Moritani) ko eddaaji (goobuuji) ɗiɗi ɓalli ndenti ɗoo. So en ndeentaaki tan, wiyetee ko hare leƴƴiwal mbaɗaten. Ndeentorto-ɗen ɗum, ko so eɗen mbaɗa jeeyngal, kolliren to bannge baɗe men, ɗemɗe keddiiɗe ɗee ko noon poti e meeɗen. Ɗum ko hujja ɓesngu Moritani, wonaa hujja ɓesngu fulɓe tan. Kala leñol ko hujjaaji mum ndentata wona hujjaaji yimɓe fof, ko ɗum pot-ɗen daranaade. Ɗuum noon tiiɗno-ɗen, yaama yarlitaare waɗanoonde ndee gasataa, wonɓe jangɗeele mumen leeltinaa, won sokaaɓe, won riiwaaɓe, ko sabaabu nde ɗemngal ngal wonnoo. Ina waawi tawa jooni weeɓaani, kono won ko weeɓi jooni, weeɓaano ndeen. Tiiɗno-ɗee onon sukaaɓe, mballee min, min tampii, to min njahrata e duuɓi ɗoo (60 pawɗi) won heɓɓe poofte duumiiɗe (retraite) ko ina wona duuɓi 20 jooni, haa jooni ina ngoni e Pulaar. Wonaa waawde, ko feere alaa, kono sinno sukaaɓe ɓee ndariima, keɓtii ɗo ɓe ngonnoo ɗoo, ɓe njahat ɓe pooftoo.

Joob Jibriiru Muusaa

Caggal calminaali, njiɗ-mi haalde, ko hade laamu heptinde en, keptinen koye men tawo. Ko ngoyaten laamu waɗii en nii, hay dara ngu waɗaaani en.  Ko enen tan, mbaɗi koye meeɗen. Alaa ko jarani en e ɗemɗe ɗee. Neɗɗo ƴetta ujune tati ina janngina ɓiyum (gagga walla ɓurɗo ɗoon). So tawii yimɓe 25 jooɗinoɗo mo liggaaki, tawi ko keblaaɗo, so rokkaa ɗum tan janngintu. Fedde Ɓamtaare Pulaar, ina waawi heblude joom mum kala hitaande, haa ɓura ɗo wonnoo ɗoo. Wonaa ɗum saɗiri en. Saɗiri en ko yarlitaare, tawi ko yarlitaare ngalu. Alaa e sago no jamaaji ɗii mbaɗirtee nii, mbaɗiren noon njippinen laafaaji men naaten galle e galle. Ɗuum kaalat-mi jamma e ñalawma e geese enternet. Kala debbo pottu-ɗen yo addu capanɗe joyi, gorko teemedere lewru fof. Miliyoŋaaji maa ngar ɗoo e ñiiɓirde ndee. Kuutoro-ɗen ɗum. So en mbaɗaani noon, no jamaaji ɗi mbaɗirta nii, sabu ko maa jam dañaa nde jamaa juulaa. Hannde, geɗe keewɗe ina mbaɗee ɗoo, hay huunde nafataa. Ɓuri wonde nafoore ko ɗemɗe meeɗen ɗee, tee ko enen tan mbaawi nafde ɗe. Yeru duɗe keeriiɗe, tawi ko ɗemɗe men, kono yo a taw joom mum ina yoɓee noon. Won ko jaranaani en hay dara, hay diine lislaam oo, won ko jaranaani en. Sabu mi hawrii e almudel, mbiy-mi “ no foti nawtataa e ñalawma?” Ngel wiyi ko teemedde tati, ƴeew-mi ɗum ko ujunnaaje jeenaayi lewru, so baaba mum waɗiino ujunere e teemedde joyi lewru, o yaltataano wuro maɓɓe. Firti ko jaranaani ɓe, ko yo ɓiɗɗo yo yah halkoyoo, sabu woni ko e huutoreede. So koronaa oo yawtii, maa cate ɗee ndaroyo e ngoon eeraango hoto kersiren yelanaade ɗemɗe men ɗee. So tawii en njiyii muriteeɓe ɓurii yimɓe fof alɗude ko njelaari ndii.

Kono wiyde en njelantaako ɗemɗe ɗee, pawoto-ɗen tan ko e karte walla piye, hay nokku en njahataa. Tee jannginirde mehre yawtii. Jooni alaa e sago jannginoowo, wooda no wuurdi. Sabu jahroowo duuɓi 25, 26… ekn so yoɓaaka, so nanii kawgel tan naatat heen yaha. Sabu ko toon neyɓinta bool, kono so ɗemngal mum ngal ina neyɓina bool, hoto fayi ? En njiyii heɓɓe seedanteeje Pulaar ɓee, haa e jogiiɗo duɗal keeringal oo (Aysata Raasin Njom) hono makko ina keewi.

Aysata Raasiin Njom

jeyaaɗo e jannguɓe e duɗe ɗemɗe ngenndiije (duɗal 5 e 6)

Ko e ɗee duɗe njanngu-mi, haa keɓ-mi yawtude duɗe hakkundeeje. Ko ɗemngal Pulaar tan kuutortoo-mi, haa mi yiytoo hoyre am. Gila nde duɗe ɗemɗe ngenndiije uddaa, mbeɗe jokki winndude e ɗemngal ngal. Njiytu-mi Pulaar oo ko 2007, duɗal Saydu kan ngal Murtuɗo e Kayyaa Sammba Joob (miñum murtuɗo) njannginatnoo. Tawi mbeɗe jannga tolno waɗde bakkaloriyaa, njippii-mi, ngar-mi e duɗal ngal. Kawru mi eɓe mbaɗa fido, ko Kayyaa waɗatnoo ɗum. Nde njettii-mi o wiyi kawru-ɗaa ko e fido, mbele aɗa jokkoo ? Mbiy-mi eey. O wiyi mi, mbele aɗa janngi ɗemngal ngal, mbiy-mi alaa, mi yahdat e yimɓe ɓee tan. Nde min mbaɗi fido min ngayni. O ƴetti defte ɗee omo sahtoo, o jaggi deftere am, o reggini mi, o nawi mi kalaas goɗɗo, ɗoon meeɗ-mi yiyde Murtuɗo. O wiyi Murtuɗo, laaɓndo oo, hol to janngi, sabu ko o winndi koo wonaa ko hocindaa. Murtuɗo laaɓndii kam, ɗo njanngu-mi, mbiy-mi mi janngaani, o wiyi alaa ɗum wonaa ko hocindaa. Murtuɗo nawi mi kalaas goɗɗo, totti-mi kaadam, wiyi yo mi yah alluwal, o waɗi mi fido « Mutal naange wuro am ». Nde ngaynu-mi, alaa njomu. Murtuɗo wiyi « ɓiy am, haalan am to njanngu-ɗaa ? ». Mbiy-mi ko e duɗe ɗemɗe ngenndiije njanngunoo-mi, gila keɓ-mi naatde duɗe hakkundeeje 1998, ko hannde njiytu-mi duɗal Pulaar. Ko e oo ñalawma kadi mbayru-mi duɗal Pulaar. Mi heɓii e Murtuɗo noon seedantaagal. Mi jokkii e Ceerno Sileymaani Kan, ko yowitii e jaŋde e wiɗto, oon ɓetii kam rokkii kam seedantaagal, ɗoon kadi e lih Jibril Hammee e Fedde Ɓamtaare Pulaar. Ɗee seedanteeje nafii kam, mbeɗe jogii duɗal keeringal Ceerno Raasiin Njom. Puɗɗii-mi ko 2014, puɗɗorii-mi ko jannginde sukaaɓe (jardin d’enfants) hannde mbeɗe e joyaɓal duɗal leslesal. Rokki-mi ɗum ko ɗee seedanteeje Pulaar… ekn. ko kañje ɗaɓɓitir-mi e laamu haa keftinaa-mi e laamu. Ɗaɓɓitnoo-mi ko e Morso 2013 keɓ-mi ɗum ko e siilto 2013. Miin so nafoore Pulaar ina haalee, mbeɗe goongɗini ɗum.Tee mi nimsaani heen. Mbasiytoo- mi ko fedde am, kala mo janngaano yo janngu, waɗa heen kadi ɓeangu mum e ɗemngal neeniwal. Emin eero kadi nde ɗemɗe ɗee ngartirtee e tippude jaŋde leydi ndii, mbele minen janngunooɓe ɓee min nguura heen. Ceerno Sileymaani kan, seertataa e waajaade mi hay nii Uddugol ekkol am en ko kanko e Jallo Muusaa Mbisminoo mi e Ceerno Lih Jibril Hammee. E tawtoreede Usmaan Sileyman kan, mbele yo min njanngin ɗemɗe ɗee e duɗe ɗee kono heptinaaka, tee won sukaaɓe woɗɓe min njogii, ɗum noon emin ñaagoo nde heptintee. On njaaraama

Demmba Aamadu Bari

Mawɗo gooto wiyi aduna juutirta ko haa laaɓa. Kono kadi pulaar wiyi doole liingu ko ndiyam. On kaalii ɗum ɗoo jooni. Kono mbele en mbaɗii ɗum ? Mbele eɗen ngoongɗini kaan haala ? Ko fulɓe kaali Pulaar, pulaar haalaani hoyre mum. Jettooje ngoodanii Alla, miin hannde hay so mi haalaani, mi weltiima. Sabu yiyde mi yimɓe ina kirji ngam heɓde hujjaaji mumen.Ɗum ko e jettooje Alla, nde tawnoo daranaade ɗemngal mum, ko e iimanaagal jeyaa. Daranaade leydi mum, pinal mum…, ko e liimanaagal jeyaa. Waɗde so a woorii ɗum, a alaa iimanaagal. Hii a woppii ! Suudu naatirtee ko damal. Ko kaal-ɗon ɗoo koo fof, so renndinaama tonngotoo ko e : ko darnde yettinta fayndaare. Hay so woɗɓe kaaloyii, ko toon tan paaɗen. A yiyii no mbaɗno-ɗen haa Duɗal Ɗemɗe Ngenndiije heɓtinaa, ko noon tan mbaɗaten haa dallinannde ndee heɓtinee. So en mbaɗaani noon, ko haala tan wontata. Mi woondii, mi haangaaka, mi ɗaayaani, ko goongɗi kaalat-mi, neɗɗo ko kañum yooltanta hoyre mum hujja. Yeru, miin mi waɗaani ekkol Farayse, kono hannde kala ko jannguɗo Farayse waɗata, mbeɗe waɗa ko ɓuri ɗum. Ko gaynaako joorɗo kos ngonnoo-mi, mi aynii duuɓi sappo e joyi. Nde mbiy-mi baaba am, miin e ngaynaaka, min ceertii, mbeɗe janngoya, o wiyi “ to njetti-ɗaa ɗoo aɗa jannga ?” Mbiy-mi ɗoo mi janngoyat dey, ko annduɓe ɓee keɓi koo, mi heɓat ɗum walla mi heddoo heen. Njah-mi Kayhayɗi, seedantaagal ndema ngadii-mi tamde. Hannde mbeɗe yahra e 18 seedantaagal, so mbeɗe wuuri, mi tamat 20. Njanngu-mi dey, ko mbeɗe mawni. Ɗum, ma a taw ko haala. Himme yettinta neɗɗo lewru. Miin mi ɓiirtu warñeende am tan, keɓ-mi ko keɓ-mi koo. Mbeɗe jogii 28 ceerno. Won heen, nana ɗoo, mbeɗe winndi inɗe mumen e nokkuuji men, won heen nani caggal leydi, won heen mbirniima, yeru Jibi Hammee Lih, ko e seerenɓe am jeyaa. Ina waɗi ɓe keblu-mi, mbeɗe winndi tawi ko tuubakooɓe worɓe e rewɓe seertuɓe leyɗe, miin ngel mbeɗe hebli ɗum, en haa mbaawi haalde e winndude. Mbeɗe jogii doggol ngol, maa aduna laaɓndo, mi haalaani ɓiɓɓe fulɓe ɓe keblu-mi. Mi haalataa ɗum, sabu so ittaama e fulɓe ko seeɗa heddotoo, wonaa mantaade, ko mantude neema Alla. Alla wiyii, so mi rokkii on neema mantee kam, mi rokka on neema goɗɗo.

Ko en saliiɓe yaltinde jawɗeele men ɗee. Mbele ɗoo ɗo njooɗi-ɗen, seerenɓe ngarii ɗoo, tammbiiɓe diine ɓee ? Mbele wonaa ko e leñol ngol ɓe njeyaa ? Ko Alla laaɓndorii-mi on. Jaagorɗe men ɗee, hol to ngoni, meeruuji ɗii, hol to ngoni ? Mbele ko enen ɓuri ɓe e leñol ngol ? Teskuya ina woodi, daraniiɓe Pulaar ɓee fof ko waasɓe. Tuggude Murtuɗo. ƴeewee, minen leñol ngol hankadi ko goonga tan min kaalanta ɗum. Mbele ko ɗum foti wonde ? Leñol ngol ko ko renndaa. Aɗa waawi wonde almuudo tijjaaniyanke, aɗa waawi juulde Alla jaɓa, kono wallaahi leñol maa ngol, so tawii a woppii ngol… Hol ko Alla wiyi to annabaaɓe ? Annabaaɓe ɓee, gooto fof min neli ɗum ko e leñol mum. Waɗde, gooto fof nelaa ko e ɗemngal mum. Jooni laamu won ko waawi waɗande men, kono ko heddii koo enen mbaɗanta koye men. Mbaɗten heen hakkillaaji men. Udditde duɗal pulaar e galle mum walla e leegal mum, alaa ko padaten laamu. Tawde Pulaar nattii suuɗeede. Waɗde baawɗo e men jannginde kay, ina waawi waɗde ɗum. Walla fulɓe leegal ɓee uddita, kono noon so tawii ina njoɓa. Sabu so ɓe njoɓaani, saak ɓolo darotaako, jannginoowo wonataa ɗoon. Fof ko min waɗɓe ƴeewndooji. Jooni(2021)ɗo leegal amen (Daarel beydaa ɗoo, won biyeteeɗo Umar Ñaŋ (jowolnaajo) mbeɗe jannginana mo sukaaɓe makko. Kono maafe am ina leppi ɗoon, sabu min kaaldi ko njoɓdi, cukalel fof ujunnaaje nay. So woɗɓe mbaɗii noon tan en njahat, kono so gooto fof wiyii waɗataa heen kaalisal mum, tee ina waɗa kaalisal mum e WhatsApp… wiyii yoɓantaa Pulaar, yahataa. Mi juulii e Nelaaɗo (JKM). On njaaraama.

Jallo Muusaa Mammadu

Caggal calminaali, ko weltaare. E mawninde oo ñalawma ɗemngal neeniwal. Ngadortoo-mi ko duɗal ɗemɗe ngenndiije, e gardogol Sileymaani Kan o waɗii heen ko maantini, ina haani heptinee. kanko e haralleeɓe ŋanaa, yeru Aamadu Seydi Jiggo jannginɗo mi, miin e galle am. Gollaninooɓe duɗal ɗemɗe ngenndiije maayɓe e woɗɓe ɓe ngalaano e duɗal ɗemɗe ngenndiije kono hirjinannooɓe (yo Alla yurmo ɓe yaafooɓe), eɗen njiɗnoo ɓe tawtoree oo ñalawma hannde.Paamee ɗemngal ko goonga, kala ko Alla tagnoo e neɗɗo ko ɗemngal ɓuri, sabu Annabaaɓe ɓee so ɓe kaalataano en paamataa, ɓe kajoo en nanen, ɓe njamira en mbaɗen… ekn. Ɗemɗe ɗee so tawii ngoodaani, gannde ɗee mbaawaa saakaade, sabu ko ma ɗe kaalee. Binndol e yolnde hakkunde ndee jolii, haa ɓura waawde reende e mooftude gannde ɗee. Sabu ɗemɗe ɗee ko neɗɗo ŋarwata ɗe, fentata ɗe, haa yettii e tumaare ngon-ɗen ndee. Kono eɗen paami enen wiyooɓe mbiy-mi, yoga e leƴƴi Afrik ko daɗaaɗi, sabu ɓe ndewaani e ɗemɗe e pine maɓɓe. Ko ɓe cuute (teelal suutere) ko ɓe luɓiiɓe ɗemɗe e pine. Ɗum noon joom mum waawaa wiyde ina yahra yeeso, wonataa aaɓnotaako, wonataa. Aduna ko dogdu, ko daɗndu, ko ɓuraa. Kala daɗaaɗo muuɗa punndi yahruɓe yeeso ɓee. Ɗum noon ndeento-ɗen laabi muuɗde punndi, ɓeen ardiiɓe. Ndewen e laabi codi, ngonen, ɓamto-ɗen njokko-ɗen. Ko goonga to misra (egipt) too, laamu kamaa (?) fusii, en cariima haa en ngartii gaa e hirnaange Afrik. En ngalaa binndi, ɗo yolnde hakkunde ndee, binndi ajam lomtiima. Nde diine lislaam ari, ɗum kuutorto-ɗen, kono eɗen paami hay ɗiin binndi ummii ko e binndi ɗi taaniraaɓe (misranaaɓe) men tafi. En telɓinanooma, hannde kadi binndil lateŋ arii. Fof dey ko enen njeyi, binndi gummiiɗi nano feewde ñaamo, ñaamo feewde nano ko enen njeyi. En keɓindiima ɗum, mbele waawde semmbinde e yeñtinde ɗemɗe meeɗen, nder pine e goodal men e goodal Afrik. Firti ko maa njanngen, pooɗen gannde ɗee, wonta ko men. Mbaasen luɓaade pine, alaa ko haali ɗemɗe. Eɗen paami e nder sato meeɗen, yeru leydi Espaañ ina woodi ɗoon leñol Bask, Katalaŋ, Españool en… eɓe ndenndi leydi ngootiri, ko dingiral akapolaa en woni hakkunde maɓɓe, nde tawnoo ko ɗemɗe ɗee gooto fof wiyata ko ngal mum, walla tati memataa jeenay. Alaseri ɗoo, berbeer en ko noon, keɓii diine kono mbiyi ɗemngal ko banngal mum, geɗel fof ko haaju mum yahata. Sabu eɗen nganndi ko ɗemngal jelata leñol, ko kañum woni daabaa pinal. So tawii a wiyii ɗemngal tan, pinal loowiima heen, a sifiima oon neɗɗo. So ɗemngal maayii, o maaya, o taaya, o majja melew, o wontaa yiyeede. Nde tawnoo renndooji, ko hare ɗemɗe, ɗiin hareeji noon, moƴƴi ko haralleeɓe annduɓe, ndadoo nawora heddiiɓe ɓee. E nder leydi Moritani eɗen njogii caɗeele jooɗtorde, sabu gila e juko (ut) 1962, ɗo Mbaañ ɗoo, alkule ɗee cosaa, haa to njahraten ɗoo 2021. En telɓinaama 1989, ƴeewto-ɗen koye men. Goonga laamu nguu, won ko bonnani en, ngu anndaa hoore maggu ko ngu njooliingu, ngu yoolora en heen. Ko e geew mawɗo ngon-ɗen, geew maayo mawngo luggo, soraango bempeƴƴe. Heddii ko reentaade ndee yiriindi, hade naworde en, ndonken anndude to paa-ɗen. So en ndartiima, en ndadiima, mbaawen seertude e maayo ngoo, payen fonngo payen dow. Nafata en noon ko janngude, wiɗtude, winndude siftorde ɓeen hanki sahodinannooɓe en ɓee, wooda ko pirtu-ɗen ngannden won ko ɓe ɗaldi en. Enen ne ngaccen ɓarakke, mbele janngo aroyooɓe ɓee, wooda ko tawi, wonanaɓe raay. Ɓe mbaawa jaggude heen, wooda ko ɓe mbaɗi. Kala leñol daɗangol yo faam wontata ko ɓellere gejjal wonande ɗemɗe goɗɗe ɗee. Sabu waɗi noon ɗemɗe ina njiyda, pine ina njiyda ɗemɗe ina njiyda. Kala heen ɓurngal liggaade, waɗata ko moɗmoɗndiral leƴƴi, pine e ɗemɗe. So en moɗaani, hoto njaɓen moɗeede. Ɗum noon, alaa e sago njanngen, mawɗo yo janngu, suka yo janngu. Jaŋde hecci neɗɗo, so yiɗii wona mawɗo walla suka. Tee kadi jannguɓe Farayse ɓee, hay so eɗen pela ɓe, yo wood ko keddu-ɗen. Sabu nehde ko yooɓnude jikkuuji, e waawnude ɗi yiɗeede. Jooni noon e nder ko ɓe njannginaa koo, ko ɓuranaaɗi tuubakooɓe, ɓe njiɗnaa ɗum, ɓe njiɗi ɗum ko men koo riiwtaa. Ɗuma fandinaa fandini ɓe, waɗi ɓe no ɓe mbayi nii, ɓe ngonti fulkitaaɓe. Jooni noon keɓɓito-ɗen ɗum, wooda no njahru-ɗen keɓɓito-ɗen ngenndi ndii, mballiten leñol ngol. Kono ngannden ko ɓalnde reeni ngesa ceɗɗo, yeewtude e saloŋ ina moƴƴi, kono won ko ɓuri. Yeru leydi Siwis, leƴƴi tati kaɓi piyondiri, haa boni. Ɓee kaalata ko ɗemngal Almaa, ɓee ko Farayse, ɓee ko Italiyen. Ɓe nduttii ko gooto fof yo heɓtin ɗemngal e pinal goɗɗo oo, ɓe nguurdi e leydi ngootiri. Ɗaa e leydi Kanadaa haalooɓe kanajee e haalooɓe engele ɓee. Ɓe kaɓi, ɓe ndewondiri haa, ɓe ndartii, haa ɓe nganndi ɓe keɓtii koye maɓɓe. Ɓe ngoodi e waawde heptinde ɗemngal maɓɓe e pinal ɓe ngoodi. Ɗum ko kawtal kanadaa, hannde ɓe njahrii yeeso, ko e leyɗe ƴellitiiɗe ɓe njeyaa. Ɗum noon paamen ɗemngal ko geɗel, so en ndartiima Alla tawta en, njahren yeeso. Won wonɓe ɗoo alaa ko njiɗi so wonaa yimɓe hayooɓe dummba ɗum en, to wiyatee dingiral kaawisa. En coklaani yahde dingiral kaawisa, dingiral ngal Alla suɓanii leñol ngol, dingiral moƴƴal ngenndindii, e laawol peewal, mbaawen daɗde e daɗndude, Alla tawta en e kala kala meeɗen. Mi julii e Nelaaɗo (JKM).

RELATED ARTICLES

WOPPU ƊOO YOWRE

S'il vous plaît entrez votre commentaire!
Tiiɗno winndu ɗoo innde maa

- Advertisment -
Google search engine

Most Popular

Recent Comments