dimanche, octobre 26, 2025
Google search engine
JaɓɓordeLeyɗe e yimɓeRoɓindo kareeli Mali

Roɓindo kareeli Mali

Waɗi-waɗi, addata haali-haali

Hannde kaalaten ko bonnannde hooreejo leydi Gine, oon woni Alfaa Konndee, mbo miin Mammadu Aamadu Bah (MAB) mbiyat-mi «ɓe ngarii ɓe ñaami ñiiri mum haa laaɓi, ɓe cooɗii, ɓe momti juuɗe maɓɓe e mum, ɓooyata ɓe njaha ɓe ngacca ɗum hoya » (…)

Ñalnde altine (aaɓnde) 7 oktoobar (yarkoma) ndee, ɓiɓɓe ngenndi Gine, joom en waalde mooɓondirnde pelle dennduɗe, calii waylugol Doosgal leydi Gine Konaakiri. Mooɓondiri ko pelle dawrugol luutndiiɗe lannda laamiika kaa, e daraniiɓe geɗal ɓiɓɓe ngendi Gine ɓe ngollaani e laamu, e jinnganooɓe goomuuji gollooɓe e juɓɓule laamu ; ɗeeɗo pelle fuf ndenndiino, noddi ɓiɓɓe ngenndi Gine yo njaltu ceppa ñalnde 14 oktoobar 2019 ndee, ɓe kolla ɓe njaɓataa Doosgal leydi ndii waylee, haa kuule mum pentee, ngonana Alfaa konndee fartaŋŋe waawde laamaade laawol tataɓol leydi Gine. Ɗum noon ɓiɓɓe ginenaaɓe njaawniima njaltii ceppi gila daawal Alfaa konndee ɗiɗaɓal ngal hiɓɓaani (ngal hiɓɓata ko e hitaande 2020). Nguuɗo goomu ceppungu hirjiniino joom en gollorɗe e julaŋkooɓe yo uddu nokkuuji mum en haa seppo ngoo ɓenna, sabu maɓɓe hulde bonnooɓe. Ɗum haɗaani koniŋkooɓe Alfaa Konndee warde e waɗde yande haa nder galleeji, e fiyde rewɓe e bonnude nguureeji, e wujjude kaake janane.

 Ñalnde go’o seppo ngoo ndee, wiyanooma yimɓe waraaɓe ɓee ko 2, caggal mum 7, jokki heen yimɓe capanɗe ko waraa, jaggaaɓe ɓee ko 100 fawɓe, e barminaaɓe haa heewi, e ko fahtiri e waraaɓe ɓee, eɗen teskoo heen keewal jettooje fulɓe, ko wayi no Bahbahɓe, Sohsohɓe, e jaljalɓe, ɗum won ko maandinta yimɓe, ɗeen maande ko wiyde yo yimɓe winndere ndee paam wonde añɓe fulɓe ɓee ine keewi, e ko laaɓti, ko ɓe tato andaaɓe. Hay gooto warngooji to Burkina, to Mali e nder ɗii duuɓi 6, e to Gine hannde… Warde yimɓe batte mum en ndariima ne ndaarta hakke mum en, ɗum ko ko ɓooyi ene waɗee e yimɓe to Gine, yeru Jallo Telii, e anndude yimɓe Gine ko laamɓe bonɓe nganndiraa, fawaade he laamu Alfaa Konnde yimɓe na e yiyde salaare mum toppitaade kawre winndere biyoojo yo yimɓe ceppu e newuya ndaarta heɓde hakke mum en e nder leyɗe mum en, kono ɗum ko ko haɗaa Gine, ngati en njiyii kala nde yimɓe ceppi Gine maa ɓe piye, ɓe pettee, ɓe puufee cuurki kaaɗɗi, ɓe pellee kure, ɓe mbaree, heen woɓɓe nanngee cokoyee e kasooji bonɗi.

Teskaade gila fulɓe ɓami wareede e leyɗe Afrik ɗee, laamuuj e pelle winndere potnooɗe daraade ndaraaki haa jooni, daña ko kaali e ummanaaɗe ɗe hen yiɗɓe momtude fulɓe Gine immanii ɗee, e nokkuuji goɗɗi e nder Afrik ɗo yiyetee fulɓe ne mbaree ñalnde fuf.

Eewnaango fahde e yimɓe jamyamɓe e yiɗɓe goonga he winnde ndee, haa teeŋti he goomuuji pelle daroriiɗe wallude aadee en keɓa hakke mum en, e pelle kuufɗe ñaawooje winndere ɗee, ko wayi no CPI (Ñaawooru jukka e winndere, Cedao) ɗeeɗo pelle e goomuuji ne kaani faabaade ngol ɗoo leñol baawngol majjineede eko arata so ko woodi koo dartaaki ! Eɗen nulda duwaawu moƴƴo fahade e kala mbo horeeru mum heddii e ɗiiɗoo warngooji.

‘Kawral’ walla ‘Kawre Alsee’?

Doggol ko kareeli Mali ɗii mbonni; hiisa 2013 haa 2018 : ko ine ɓura yimɓe 6 000 junkeeɓe he konunkooɓe mbaraa (siwil e koninkeeɓe). Yimɓe 120 000 egginaa. Sukaaɓe 179 000 kaɗaa hakke mum en gadano (Jaŋɗe), taweede 926 duɗal ngenndi uddaa. Kareeli ɗii njettinii yimɓe 3 800 000 yolbere (heege/ weela).

Cifortoo-mi kareeli Mali ɗii ko nagge woote nge joom en cumooɗe keewɗe, sumɓe ɓee ne padi heen gootel he 3 baawɗe heɓeede he nagge ngee ɗee : 1. nagge ngee hirsee, joom en cume ɓee pecca teewu nguu ; 2. nagge ngee reenee, nge jibina, joom en cume ɓee ɓira nagge ngee, ɓe pecca kosam ɗam; 3. nagge ngee reenee, hisnee e juuɗe joom en cume ɓee (wonta Genndi), nge yeenca ɓiɓɓe, Malinaaɓe fuf njiytoo heen koye mum en.

Ñalnde fuf ko kawral kesal e siifande, ɓee ciifa subaka, ɓee ciifaa ko lunndii ɗum kikiiɗe. Mali wontii Pilaa mbeñaa, Piiltaa mbeñaa.

Moni fuf ene wiya « kawral Aljee ». Sellaani ! Celluka kaa ko « kawre Aljee !». Nanondiral e kawrital ciifangal Aljeri hitaande 2015 ngal woni ko mbaaw-ɗen wiyde laamu Mali siifa siifta, haa ɓe ciifi fecceede leydi Mali, fawaade he toɓɓe 15 ciifaaɗe ɗee, ɗeen Tuwareg en ngollirta, ɗeen noon ko njuɓɓudi ndi ɓiɓɓe Mali e Goomuuji laamuyankooji lesdi Mali keƴnoraaki, taweede he mooɓondiral 15 Duujal ngal ko siifanoo koo, siifaa ko e yeeso ardiiɓe leyɗe keewɗe, e Goomuuji winndere keewɗi, ngonɗi seedeeji ndeen joɗnde, ceeɗtii toɓɓe ciifaaɗe ɗee. Hay so tawii ko he dow majjere hooreejo leydi Mali jannfii ɓiɓɓe Mali, rutti Aljee lewru caggal mum (20 korse 2015) siifoyi geɗe joolooje Mali; ɗeen geɗe joolooje leydi Mali, tawetee ko he sifaa toɓɓe 15 ɗe o siifi ɗee, noon ne ɗe ngalaa seedeeji, ɗe ngalaa goonga. Ɗum noon ko ɗeen leyɗe e ɗiin goomuuji poti wallude Mali haa toɓɓe ciifaaɗe 20 korse (suwee) ɗee pirtee.

Toɓɓe ɗe hooreejo leydi Mali siifi ɗee

  • 1. Hoolaaɓe Ajawaad ngollirtaa kawral ciifanoongal 15 mee 2015 ngal, fawaade he ɗaɓɓaaɗe ɓiɓɓe Ajawaad, ko ɓuri laaɓde koo, Malinaaɓe ciifi ko he weli mum en, ɗum noon kamɓe murtuɓe ɓee (Ajawaad), ɓe kettinta ko nanondiral cakkitiingal siifeede 20 suwee 2015 ngal toon to Aljee.
  • 2. Ajawaad ko hettere leydi rimɗunde, rimɗirnde fannu dowrugol mayre, ñaawooje mayre, e lesdi ndii).
  • 3. Mali ne njaɓa (wultataa) wonnde wariino yimɓe Ajawaad, waɗiino bonanndeeji e nder laamu Ajawaad, laamu Mali ene yoɓa ɗiin hakkeeji bonannde ɗi waɗnoo.
  • 4. Goomu CMA nguu heddoto daraade he reende ɗaɓɓannde ɓiɓɓe Ajawaadnaaɓe hakkeeji mum en.
  • 5. Hawraama diiwaanuuji 5 fuɗnaange ene mooɓondira ngona Goomu ngootu ndennda ngoƴa he innde Ajawaad, ɗiin ngoni, Gaawo, Tomboktu, Kiidal, Menakaa, e Tawdenii.
  • 6. Laamu Mali yuɓɓintaa suɓtagol dawriyaŋkooɓe hay gootol e nder fatere Ajawaad, so wonaa ɓe kareeli ɗii eggini toon ɓee ndutii e koɗorɗe mum en, e nokkuuji eɓɓaaɗi ene mbaɗee laamu diiwaan ɗi eɓɓoore ndee e golle mum njoofi.
  • 7. Laamu Mali jaɓa hunaade hakke geɗal Ajawaad e ngalu mbooñ Mali, ngu ndimaagu e darde Ajawaad waawata toppitireede, e njuɓɓudi ndi ɓe mbaawra feccaade he ɓameteeɓe e laamu Mali, hoolaaɓe Mali caggal leydi, e ardotooɓe jaagorɗe.
  • 8. kala ko fahtiri he ndeenaaka ka konuŋkooɓe ne mbaɗa e nder fatere Ajawaade ndee, njuɓɓudi mum ko 80 konuŋke fuɗnaange—naaɓe e nder 100 konuŋkooɓe mbaɗdata ɗum, gardotooɗo ɓeen konuŋkooɓe o, waɗee konuŋke Ajawaad.
  • 9. Tuma mo konunkooɓe lomlomtondirta fawaade e daawe oo, ko konunkooɓe fuɗnaange ndokketee yimɓe 80 e nder 100, hono no maandinirae he nder toɓɓere 8 ndee niih.
  • 10. Fatere lesdi nokkuuji fuɗnaange deeneteeɗi ɗii, ko hoolaaɓe Ajawad ngardotoo goomuuji konunkooɓe mum en.
  • 11. Goomu CMA suɓantoo hoore mum konunkooɓe (DDR) ɓe laamu haani heedtinde he nder konunkooɓe laamu Mali.
  • 12. Sosde laamu fedde, maa walla heedtinde goomu goɗɗo mbo wonaa kamɓe, ɗum ko e luulndaade kawre ɗee e yeeyde pittaali Ajawaadnaaɓe ɗum ñaawirtee.
  • 13. Njuɓɓudi MOC ndii, koo MUNISMA heednetee yeeso e toppitaade ndi, ndeen Mali e CMA ngona sukkuɓe.
  • 14. Ajawaad yollanee 40 e nder 100 jawdi laamu Mali e nder daawal duuɓi 20.
  • 15. Aastaade (ittude) ngaluuji taweteeɗi les leydi fatere Ajawaad, he heɓɓaade hattan kuɓɓal (exploitation energetique) fatere ndee, waɗetee ko e dow kawral ardiiɓe diiwanuuji ɗii ɓee, jokka heen feccugol dañal ko heɓetee heen koo, ɗum ko 20 e nder 100, feccotoo ɗiin 20% ko yimɓe fatere ɗo ɗum gollaa ɗoo.

Ɗeeɗo toɓɓe 15 ngoni ɗe IBK hooreejo Leydi Mali siifi toon to Aljee e innde Mali, ko ɗeeɗo ngoni toɓɓe ɗe Tuwareg en keɗtini ene ngollira. Mbele waawde ittude bonannde ɗeeɗo toɓɓe 15, e yowde ɗe, ɗum haala mum haalaama e jooɗle baɗaaɗe e ɗiiɗoo duuɓi ɗee fuf, haa teeŋti he joɗnde kaatane ndee (Triumvirat / Tati jojjuɗe) waɗaande ñallal 07 -08 yarkomaa, e 14-15 yarkoma 2019 ndee, ndeen jooɗnde ne waawi wiyeede jikke cakkitto mbo Malinaaɓe poti yiytirde laawol jam no ine heɓoroo, nde tawetenoo fannuuji ɗi ngenndi ne fota ɓamtoraade, e hisirde ɗii fuf ko kiilaaɗi e nder leydi Mali (Corruption dans tous les Secteurs du Mali), ɗum noon joɗnde kaaldigal ngoƴaaji kala fannu e ngenndi ndii (Dialogue National Inclusif). Ndeen jooɗnde waɗnde e nder diiwanuuji Mali haa huuɓtidini tonngunoo ko toɓɓe 54, ko haaldaa hawraa e ɗeen balɗe koo, siggete tonngee, ɗum waawata wonde laawol ngol laamu Mali yuɓɓinta haa jam dañtee e Mali.

Kuɗol Mammadu Aamadu Bah kucaala.

Binndanɗe gadiiɗe
Binndanɗe garooje
RELATED ARTICLES

WOPPU ƊOO YOWRE

S'il vous plaît entrez votre commentaire!
Tiiɗno winndu ɗoo innde maa

- Advertisment -
Google search engine

Most Popular

Recent Comments