Holi to fulɓe payi ? Maa wood biyɗo « holi ko addi ngal naamnal kadi ». Pulaar ene wiya, « ene jeyaa e ko addanta neɗɗo haalde ko haalataano, yiyde ko yiyataano walla nande ko nanataano ». Sikke alaa, leñol fulɓe ene jogii annduɓe, joom en miijooji jumtuɗi, waawɓe haalde ko nafata, kanum e haaldude no ene deeƴira e hakkille kisɗo. Ɓeen haaliyankooɓe ene keewi siftinde en ko heewi e anndinde en ko en nganndaano. Ndeen, ɓe mbaɗatnoo jeewte ko e dingire, jaggee e leppi, katojinɗo heen fof ƴefta ene fiytindoroo ko janngunoo woto yejjitde.
Hannde noon, ko karalle kese ngari koo, ko ɓuri heewde e ɗeen jeewte mbaɗatee ko e weeyo, mo woni fof heɓa heen moofta e telefon mum. Kono dee, ko teskii-mi, ko ɓuri heewde e ɗeen jeewte njaabotoo ko naamnal « holi to fulɓe ngummii »? Fawaade e yeewtooɓe e wiɗtooji ɗi ndañi waɗde, won heen mbiyi « fulɓe ngummii ko Misira ». Ɓeya mbiyi « fulɓe ngummii ko leydi ndi jumaa makka makka woni ndii ». Won nii yahɓe heen haa mbiyi « ndiyam biiru sam-sam ɗam, wonaa sam-sam ko jam-jam, waɗde ko pulaar ». Won haalɓe heen ko mi suusaa reftude sabu ɓurde ganndal am, kono mi nanii heen kadi, hay « innde Baaba Aadama ndee, ko Baaba addaama woni ɗoon ». Sikke alaa, anndude to ummii, ko huunde moƴƴere. Sabu ene addana neɗɗo waawde yuurnitaa no nguurndam renndo mum siforinoo, ngam reena ko moƴƴi heen koo, wayla ko waɗi heen tanaa koo. Sabu « aadee waawaa gollude, haalde walla waɗde ko alaa ella ». Humpitaade geɗe hanki mum ene walla aadee e yuɓɓinde hannde mum. Kono dee omo foti waɗtude hakkille e janngo makko, woto bettude mo.
Haa teeŋti e oo sahaa mo ngon ɗen, ɗo pine pelɓondirta, gootal fof ene yiɗi hoonaade e dow goɗngal ngal. Ɗuum ene jeyaa e ko saabii naamnal « holi to fulɓe payi » ? wiyaama « Pulaar jeyaa ko e ɗemɗe ɓurɗe waawde haaleede e nder Afrik » kono teskaama, alaa e leyɗeele ɗee ɗo Pulaar waɗaa ɗemngal dowrowal. Mbele won ɗo miijotooɓe safrude ɗum keedi ?
E nder won e leyɗeele Afrik, fulɓe nana ngoya piyaama, leeɓtaama, taccinaama keeri ko wonaa e sagooji mumen. Mbele won ɗo feere sakkaa mbele ɗum natta tawa fiyannde ottaani comici ceekaaki?
Yanti heen, naamnal gootal ene doga e nder fulɓe, ngal ronkaama dañaneede jaabawol. Ngaal naamnal woni « holi ko haɗi en rentude » ?
Waɗii sahaa, ngetii mi miijtaade heen, hakkille am tokooso anndini mi « fulɓe ndonkaani rentude, ndonki ko dañde gardiiɗo mo hakkillji fof kawri e mum ɓerɗe fof njaɓi ɗum ». Sinno ko rafi wonnoo, mbiyat mi ko ene jeyaa e mborosaaji walla ñomkotooji caabiiɗi ɗum « mawnikinaare, cikkitondiral, heewde sababuuji, ekn…». Ko ɗum waɗi ɓerɗe paaɗi haa, konngol gootol, hay sinno ko kaaldangol ganndal, ittee ɗo woodi, waɗtee ɗo alaa, haa ɗeɓa jibinde peccooru hakkunde fotnooɓe nanngondirde, wallondirdee, ñemmbondirde ko moƴƴi e faabondirde so ngonka naamniima. Ko goonga, ko en pecce pecce, kono ɗeen pecce potnoo jaggireede ko no ngalu mawngu, sabu fecci en ko mecce, ɗo gooto fof hatojini e ko goɗɗo oo waɗta koo. Paamen, alaa e men ɓurɗo so wonaa mo Alla ɓurni. Jiɗɗo Alla ɓurna ɗum noon yoo won miijotooɗo, kaaloowo, baɗoowo ko moƴƴi, ko rewi Alla jokki enɗam. Oon woni mo miijiyanke oo wiyata « jiɗɗo mo woni fof moƴƴinɗo gondigal ». Yoo Alla wallu en mbele limtide ɗen e ɓeen.
Malal Sammba Gise