Jokkere konngol Musiɗɗo Yero Dooro Jallo Hooreejo Fedde Ɓamtoore Pulaar e Senegaal huccitinnoo e tawtoranooɓe batu Mooɓondiral 3ɓu Fedde Ɓamtaare pulaar e Muritani njooɗinoongu e Nuwaasoot e hitaande 1985. Konngol ngol ina hollita darnde makko e nder Fedde Ɓamtoore Pulaar to Senegaal e golle mum tiiɗɗe …
(…) Musiɗɓe am tedduɓe, … Fedde Ɓamtoore Pulaar Senegaal hattanii ferande hoyre mum laawol nguurndam e etaade woɗɗitinɗe hoyre mum luure ɗe ngalaa ko njibinta so wonaa nimsa. Min ceerndii hakkunde pinal e dawrugol, no nganndir-ɗon leydi amen na waɗi pelle dawrugol keewɗe ko ina hoddiree e sappo e nay (14); e nder ɗum min kawrii e woɗɗitinde fedde nde miijooji dawrugol. Kala mo ina ara e fedde nde yo o ɓoortu wutte dawrugol fedde mum en ɓoornoo wutte pinal laaɓɗo cer, so hootii galle mum wutte yiɗi fof ɓoornoo, fedde nde alaa heen haaju; sabu eɗen njogii ko kaɓ-ɗen ko wonaa e koye men; sabu heege nani ɗoon, baasal nani ɗoon, majjere e humanbinnaagal e ñabbuuli nani ɗoon jeese men faddii ɓamtaare neɗɗanke.
Ko ɗum waɗi Fedde Ɓamtoore Pulaar e Senegaal huccini doole mum fof e golle jokkondirde e yimɓe e waɗde jeewte pinal e udditde duɗe. Tuggude 5/3/82 haa 15/12/1984 F.Ɓ.P.S. hattanii waɗde 40 ɗanngal e nder leydi ndi, e waɗde 53 yeewtere dingiral. Min ndarnii e leydi he 185 duɗal, ina e majje 204 njanngu (kalaas), ina jannga e majji 5449 almuudo, ɗum jiidaa e duɗe udditaaɗe e nder ɗiiɗoo lebbi tati ɓennuɗi. E nder nguuɗo njiilaw, min njahii e denndaangal diiwanuuji Senegaal capanɗe tati ɗi fof; min taƴii heen 1400 kilomeeteer (km). E nder ɗumɗoon min ndarnii FƁP to Senegammbi. Min ndarnii duɗal keblowal Jannginooɓe ; emin njanngina heen doosɗe celluka, werto leydi, taariik, hiisa, ndema e laabi jannginirɗi. E nder kawgel min mbaɗnoo, heen 92 poolii. Hannde ko ɓeen neletee yo kebloy jannginooɓe e nder leydi he: Won heen hebloyɓe Gammbi, heen diiwaan Koldaa, Madiina-Demmba to Hasaare -Doombal haa Julakolon, haa Jaasiina ; won hebloyɓe to Jolof, Lisaa-Tool, won hebloyɓe to Dolli haa Linngeeri.
So tawii ko to bannge jokkondiral fedde nde ngam rewde e laawol nuunɗal e yahde e peewal e ɓamtaare leydi ndi, F.Ɓ.P.S hattanii heɓde hoolaare laamu Senegaal gila dow haa les. Nde heɓii hoolaare pelle dawrugol leydi ndi. Waɗi ɗum ko F.Ɓ.P. e Senegaal darnude hoyre mum ɗo laaɓi. Laamu ngu newnanii min jannginde pulaar e jannginirɗi laamu ɗe ; ngu new-nanii min jokkondirde e laawol, fotii ko e pelle pinal, fotii ko e pelle ballooje jawdi e nder winndere he. E nder ɗuum, min keɓii balle jawdi ko min mahiri galle pulaar, min coodi masiŋaaji tappooji e muulooji defte ; min keɓi heen ko min njoɓira jannginooɓe amen. E nder ooɗo dumunna cakkitiiɗo min kattanii nawdude jaŋde nde e eɓɓaaɗe ndema e nehgol jawdi e lorgol leɗɗe e golle fedde nde. E nder ɗum ma min mbaɗ gese to Malika Ndakaaru, Gede Sañce, Ganngel Sule (Siik Muusaa), Weli-Ngaraa, Jolof, Golleera, to Kawlak e Koldaa (diiwaan Kawlak); ɗumɗoo fof ko ngam faabaade leydi ndi e haɓtaade heege, majjere, e humanbinnaagu …
Musiɗɓe am tedduɓe, ko yiɗaa waɗeede ko ina heewi, ko waɗaa ina famɗi; kono beeli njowii ko e yonta men hannde o. So Joomiraaɗo newnii ɗo e duuɓi joy (5) garooji ɗi maa winndere nde seedo baylagol jogorngol waɗde e nder Senegaal to bannge pinal e ɓamtaare.
Musiɗɓe am tedduɓe, to timmoode konngol mi yettii Fedde Ɓamtaare Pulaar e Muritani; emin njoortanii on kala moƴƴe yahrude yeeso e paamondiral e golle mon.


