Mi wiyiino miɗo fada haa mi yettina ɓataake maa oo yiilirde ngenndiire, kono caggal ɗum taw-mi soklaani sibu ko faati (fayti) e Fooyre fof, ko miin foti jaabaade. Wonande jaltugol Fooyre, geɗe ɗiɗi ɗee fof ina heen : ngalu e keewgol golle. Waɗi noon ko njeeygu jaaynde ndee ina leela artude . Kadi miɗo waɗa hedde waktuuji 50 ko famɗi fof e keblugol toongoode Fooyre kala (gila e binn- danɗe, haa e juɓɓingol, jahgol muulirde e cargol araani tawo… ).
Wonande ñalɗi e lebbi, min kuutorii ko kelme ɗe min cikki ɓuri waawde huutoreede, kadi ɓuri newaade faamde. Ñalɗi jeeɗiɗi ɗii ina njo- ganaa inɗe ko goonga (hoore biir e dewo mum, aaɓnde, moobaare ekn), kono inɗe garduɗe e diine ɗee ɓuri yaawde faameede, woni altine, taalaata, alarba …
Wonande lebbi ɗii kadi, inɗe biyeteeɗe ina ngoodaa ɗee (cosaaɗe to Keer e sikke am) ko noon. Ɗum noon, ma a taw, heɓtii kam tan ko “yiɗde newnude geɗe ɗee”, hay so tawii noon, e ko fayi, ma en tesko miijo mon ngoo, cawndondiren inɗe ɗee (won ɗo min mbaɗata noon nii gila ko ɓooyi), mbele yimɓe ina ciftora ko woodnoo koo, haa mbaɗta huu- toraade ɗum.
Wonande ko “sahtaa” e binndol ngol, ko yiɗde newnude tan woni ɗoon, kono binndi mon, maa cha’Allaah, ina celli haa ɗoon waawi haaɗde. Waɗi mi wiyde noon, ko jiidude e mon miijo to bannge ko foti feeñnineede e binndol. Haala kaa noon taƴaaka (alaa ɗo hawraa) tawo e nder Fedde hee (walla e leyɗe Fulɓe hee) : mbele en mbinndat ko “nanetee koo tan”, walla en “njaltintu ɗaɗi kelme ɗii”. Ko ɗum tagi heen sahaaji min njaltina, heen sahaaji min “newna”. (…)
Wonande duurtugol toɗɗorɗe ngol noon, e Muritani, en nduurtatno jooporɗe, mbaasen duurtude toɗɗorɗe. Kono jooɗnde hakkunde ɗemɗiyankooɓe ACALAN (Goomu pulaagu Dental Afrik) njooɗinoongu ñalnde 14, 15 e 16 sulyee 2010 to Bamako (Mali), hawri ko hay toɗɗorde, so joofrii alkulal laaɓngal, ngal foti ko duurteede : ko ɗum addani en waɗtude duurtude, sibu ko leyɗe ɗo Pulaar haaletee ɗee fof kawri e ɗuum. Musiɗɗo, amin njenananoo wonde naattugol Duɗal Ceerno Bari e FƁPM, ko ɓeydaare mawnde.
Seede mum ko ɗii teskuyaaji moƴƴi, gaddanooji yimɓe ƴeewtaade e waɗtude hak- kille e ko mbaɗata koo. Ɗum noon hoto kulee, hoto paayee, njokkee e wallude en sellitinde e moƴƴitinde golle men.
Tesko : Tar winndannde hello 8 (cellingol binndi) e hello 5 (limlebbi)
On njaaraama Bookara Aamadu Bah


