Siidi wul Seek Abadallaahi jibinaa ko Eeleega, diiwaan Barakna e nder leydi Muritani. Omo jogii sukaaɓe nayo, worɓe tato e debbo gooto. O waɗi jaŋde makko leslesre ko Eeleega, jaŋde makko hakkundeere ko to Rooso Muritani e to Ekkol Normaal ɓiliyam Pontii (ɓilliam Ponty) to Senegaal, ekkol normaal baɗanooɗo leyɗe gonnooɗe e njiimaandi Farayse to Afrik hirnaange. O fuɗɗorii jaŋde makko rowrowre ko Ndakaaru, o heɓi ɗoon Sartifaa (Certificat) Matematik e Fiisik e Simii (Mathématiques, Physique e Chimie). Caggal ɗum o fayi Faryse, to wuro wiyeteengo Grenoble ha o heɓi Seedantaagal Jaŋde luggiɗinaande (DEA) e fannu faggudu. O arti Muritani ko e hitaande 1968.
Siidi wul Seek Abadallaahi jibinaa ko Eeleega, diiwaan Barakna e nder leydi Muritani. Omo jogii sukaaɓe nayo, worɓe tato e debbo gooto. O waɗi jaŋde makko leslesre ko Eeleega, jaŋde makko hakkundeere ko to Rooso Muritani e to Ekkol Normaal ɓiliyam Pontii (ɓilliam Ponty) to Senegaal, ekkol normaal baɗanooɗo leyɗe gonnooɗe e njiimaandi Farayse to Afrik hirnaange. O fuɗɗorii jaŋde makko rowrowre ko Ndakaaru, o heɓi ɗoon Sartifaa (Certificat) Matematik e Fiisik e Simii (Mathématiques, Physique e Chimie). Caggal ɗum o fayi Faryse, to wuro wiyeteengo Grenoble ha o heɓi Seedantaagal Jaŋde luggiɗinaande (DEA) e fannu faggudu. O arti Muritani ko e hitaande 1968. Ɗoon e ɗoon o nomaa direkteer nokku toppitiiɗo njuɓɓudi faggo (directeur du Plan). O naati guwarnama (o nomaa jaagorɗo) e hitaande 1971. Ko heen o heddii haa nde koninkooɓe polli laamu e hitaande 1978.
Hakkunde 1982 e 1985 o wonii Diisneteeɗo to Booñ Kuwoyt, to leydi Kuwoyt. O arti ɗo e darorɗe hitaande 1986, o waɗaa jaagorɗo Diƴƴe e Semmbe (Hydraulique e énergie), caggal ɗum o woni jaagorɗo awo e faggo diƴƴe. E hitaande 1989, Booñ Kuwoyt ƴeettiti mo, neldi mo leydi Niiseer yo o jooɗano ɗum toon ngam wallude ndiin leydi to bannge faggudu. Siidi jogori fiileede hooreejo leydi ko ñalnde 19 abriil. Ko feeto mawngo jogoro wonde sibu wuro ngo nana suɗee. Ina wiyee wonde ko ina tolnoo e 170 miliyoŋ ugiyya yaltinaama ngam mawninde ñalawma 19-04-07 oo tan, tawi heen 60 miliyoŋ ko jippunde e ñaamdu hoɗɓe arooɓe ɓe; heen 60 miliyoŋ ko ngam yooɗnude wuro ngo, heen 15 miliyoŋ ko hiraande koɗungu fotde 500 neɗɗo, 35 miliyoŋ geɗe cariiɗe. Ko ñande heen ɗum noon Siidi woondata yeeso terɗe Diiso sarɗinoowo, wona o ƴettii hankadi golle
Diiso Doosgal (Conseil constitutionnel) hokkii njeñtudi woote gardagol leydi ndi. E nder ɗum, ngo hollitii wonde ko kanndidaa Siidi Muhammed ɓul Seek Abdallaahi, toɗɗaa yo ardo leydi ndi e fawaade wonde o heɓii keeweendi daaɗe wootɓe ɓe. Ko nii lomooje ɗe mbayi :
- Winndiiɓe : 1 132 877
- Wootɓe : 764 045
- Woote moƴƴe : 706 705
- Keeweendi : 353 353
- Siidi Muhammed Wul Seek Abdallaahi heɓii :373 520 daande woni 52,85%
- Ahmed wul Daddaa heɓii : 333 185 daande, woni 47,15%
E fawaade e wonde Siidi Muhammed Wul Seek Abdallaahi heɓii keeweendi daaɗe wootɓe ɓe, kanko woni toɗɗaaɗo hooreejo leydi ndii.
Kuccondiral Daddaa e Siidi Rajo e Tele Muritani njuɓɓiniino ñalnde alkamiisa 22 marse, kuccondiral hakkunde kanndidaaji ɗiɗi potnooɗi wootondirde ñalnde 25 marse 2007, hono Siidi wul Seek Abdallaahi e Ahmed wul Daddaa. Kuccondiral yowitinoo ko e ɗeeɗoo toɓɓe :
- tiiɗtingol ngootaagu ngenndi ndi ;
- Gardagol moƴƴol e compugol dowla sariya ;
- Hare baasal e moƴƴitingol nguurndam yimɓe leydi ndi ;
- Tippudi nehdi e jaŋde leydi ndi ;
- Faggudu e kuutoragol ngaluuji ;
- Jotondire caggal leydi


