CATAL ROOSO : Catal Rooso addii ɗo 8400 mb, njaru FƁ (t° mum ceerndaaka, ardani e ɓataake). ƴettini ɗum Koolaaɗo Kuuɓal catal ngal, Ismaa Bah tel : 6488082
CATAL LIKSEYBA (GORGOL) : Emin njogii weltaare e neldude on ooɗoo ɓataake binndaaɗo ñande 02/07/07 e kaalis njaru FƁ43 (4800 mb), caggal nde min itti heen 25% geɗal catal ngal. 7ataake binndaaɗo ñande 29/07/07 Catal ngal neldii ɗo kaalis njaru FƁ 44 (4800mb). Keɓee calminaali amen tedduɗi. Ummoraade e Abuu Bookar Sal (Cukko Hooreejo catal, Tel : 675 16 21) e Aamadu Aali Sih (Kalfinaaɗo Njeeygu FƁ, Tel : 607 51 49).
CATAL DAAR NAYIIM (Nuwaasoot) :Duɗal Keblorgal Jannginooɓe Catal Daar Nayiim ene jokki golle mum no haanirta nii ; heblooɓe ɓe ene njettee heen sanne, Aamadu Muktaar Jallo e Aliwu Jallo e Saydu Fajoor. Ko noon ne wonande sukaaɓe janngooɓe e Duɗal Ndunngu na’i Njara, e hooreejo teddungal catal ngal, Mammadu Bookara Lih.
CATAL LIKSAAR (Nuwaasoot) : Catal Liksaar ummitiima ! Caggal jonɗe keewɗe baɗaaɗe to SOCOGIM – PS, catal ngal dañii toɗɗaade yiilirde ɗo e mudda, mbele engal ɓamta golle. Yiilirde nde rentii laabi keewɗi haa waawi eɓɓude tuugnorgal golle. Ene jeyaa e toɓɓe ɓurɗe faayodinde e ginol golle he uditde duɗe pulaar, e yuɓɓinde kiirɗeeli pulagu, e jeewte. E ndiin mbaydi, ñande alet 8/07/07, sukaaɓe catal ngal njuɓɓinii hiirde pulaar ɗo boowal Duɗal Kumballi. E nder ndeen hiirde fotde teemedde yimɓe, gila e hoɗɓe e leegal Sodogim PS, haa e ummiiɓe e cate goɗɗe ɗe, teeŋtie El Mina, e Sebka, nootiima e yeewtere nde. Tawtoraama heen kadi Hooreejo FƁPM, e mawɓe catal. Jeewtoowo o, ko Jibi Bah ɓurɗo lollirde Gelongal. Udditi hiirde nde ko Alasan Gaako, Hooreejo Catal, o ɗaɓɓiri jeewtoowo o yo sakkit duwaawu sabu sankaare jinnaaɗo woon e hoohooɓe catal ngal (Makan mo Likseyba e Aminata Bah), caggal ɗum o holliti faandaare golle ɗe e ginol golle hiirde nde, o hokki hoorejo FƁPM konngol. Rewi heen ko sukaaɓe catal, rewɓe e worɓe, mbaɗi yimre noddoore dental ɓiɓɓe Muritani e jaŋde mum en. Rewi heen ko yeewtere Jibi Bah ɓurɗo lollirde Gelongal. O haali nafoore jaŋde e nder renndo, haa teeŋti noon e janngude ɗemngal neeniwal (ɗemngal ngal neɗɗo muyni). E oon jamma, Gelongal weltinii tawtoraaɓe ɓe sanne, o findinii yimɓe ɓe. Catal ngal waɗii heen jeeyngal fedde nde, ngal humpitii tawtoraaɓe ɓe wonde engal udditii duɗe pulaar ko leelaani. Hiirde nde uddiraa ko tinndinoore tokosere nde sukaaɓe ɓe kebli ngam reentinde ɓiɓɓe leydi ndi e ɗanle cuuɗeteeɗe ɗe, ɗee ɗanle ɗe keewaani nafoore, ɗanle ɓeydooje yawaare.
Catal ngal ene yetta ɓee arooɓe : Gelongal sabu yeewtere mum heewnde faayiida ; e hooreejo fedde nde, Aamadu Umaar jah e darnde nde o darii haa terɗe catal ngal ndenti ngam ummitinde ngal ; e Ceerno Joop Hooreejo Duɗal Kumballi, udditanɗo catal catal dame duɗe mum. Njettoor keeriiɗo catal ngal faade e Muhammed Abdallaahi Kan (Makan) e joom suudu mum Aminata Bah wonɓe sabaabu haa hiirde nde waawi yuɓɓineede (kono ɓe tawaaka nde, sabu sankaare kaalaaɗo dow oo). Catal ngal ene yetta jinnaaɓe sukaaɓe, e kala garnooɗo heɗtaade jeewtoowo o, e yeeɓde golle sukaaɓe catal ngal. Ko noon ne wonande sukaaɓe ɓe e koye mum en. E ooɗoo sahaa, duɗe catal ngal udditaama ɗo leegal SOCOGIM-PS, to Duɗal Kumballi. Ñalɗi janngateeɗi ko Altine, e Talaata, e Alarba, e Alkamiisa, tuggi waktuuji 5 kikiiɗe haa waktuuji 7. Yoɓetaake. Kala jiɗɗo winnditaade yo ar to duɗal to, walla jokkondira e hooreejo Catal ngal, Alasan Gaako (Tel : 683 40 83). E kuɗol Abdullaay ɓan,Tel : 670 89 80. DUɓAAɓU : Abdullaay Wan jeyanoo ko e ardinooɓe golle ciimtaaɗe ɗo ɗe. Ko kanko ɗowi reftooji ɗi e hiirde nde. Ko kanko addani en ngolɗoo ciimtol, ñande o ari waynaade en, omo yaha koyngal to wuro men Abdalla Jeeri.
Ñande talaata 08/08/2007, saanga waktuuji 8 : 06 subaka, mawniiko noddi en e tel. ngam habrude en sankaare makko toon. En mbaasii ɗo coftuɗo, daraniiɗo pinal e ɗemngal pulaar. Terɗe FƁPM haa teeŋti e Catal Liksaar, e Fedde Sifaa hanki e Pinal Hannde, e kala gollotooɗo e pulaar e ko wonaa ɗum tan, ene nduwanoo ɓesngu makko. Yo Alla yurmo mo, yaafoo mo, haarna mo aaljanna, kanko e maayɓe juulɓe fof. Aamiin.
CATAL ARAFAT (Nuwaasoot) : Aamadu Jibeeri Sih yettinii ɗo, e innde hooreejo catal ngal (Aamadu Malal Jallo) njaru tummbitte 87 (13920 mb: FƁ 42).
NJILLU AM TO KAYHAYƊI : Tuggi ñande 22 haa 27 sulyee 2007, en njilliima wuro Kayhayɗi, laamorgo Diiwaan Gorgol. E nder heen Alla wallii en yuɓɓinde ɗeeɗoo golla garooje :
– Heblude e pulaar jannginooɓe e huufooɓe jaŋde pulaar e nder duɗe koppe rewɓe gonɗe e nder ɗee gure Gorgol : Giray, Jewol, Beelinaaɓe, Sillaa, Jookee, Rinnjaw, Kaañaaɗe, Siñtu, Jookee, Neere Waalo. Huufi koppe ɗe ko fedde nde wonaa laamuyankoore anndiraande ACORD. Tawtoraaɓe jaŋde nde ko : Binta Aali Kamara (Sillaa), Mariyam Mammadu Aan (Beelinaaɓe), Mammadu Demmba Bah (Siñtu), Jibiriil Abdul Joop (Kaañaaɗe), Haaruuna Hammee Caam (Giray), Haamiidu Sammba MBay (Rinnjaw), Abdullaay Demmba Kan (Jookee), Usmaan Abdul Njaay (Neere Waalo), Ɗalhata Siidi Wele (Jewol), Mammadu Umaar ÑaR (Beelinaaɓe) ; ina tawtoraa heen kadi Jirwinooɓe golle ACORD to Kayhayɗi, hono Mammadu Kaaliidu Sih, e Buubu Bah. Udditi golle ɗe ko Ahmed Baro, Hooreejo Catal Ndeenka Nguura to jonnde ACORD (Nuwaasoot). Uddi golle ɗe ko Aliwu Saydu Sih, Hooreejo ACORD to Kayhayɗi.
– Jokkondiral e terɗe Catal Kayhayɗi, haa teeŋti e jannginooɓe catal ngal, hono Sammba Gata Bah (hooreejo Catal), Aamadu Tijjaani Jeewo, Aamadu Lih, Umar Hammadi Soh, Usmaan Njaac, Usmaan Ñaan. E ooɗoo sahaa catal ngal ene jogii duɗe jonɗe, fotde 200 almuudo ene njannga heen e nder leeɗe he, to Siñtaan Sammba Cillo, Gurel Saŋe, Kilinkaare, Moderna, Gataaga. Fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende Dulos ene wallita catal ngal e kaɓirɗe (alluuje, kaadam, kayeeji, alluwon, ekon), ene fodani jannginoowo fof 10 000 mb lewru kala. Ko sukaaɓe ɓuri heewde e almuuɓe catal ngal.
Jokkondiral e wuro Kayhayɗi, e Abdullaay Aali Jallo mo Mbooyo lollirɗo JALLIIS, Jaayndeyanke to Rajo Timtimol (to wuro Maatam), e Musiɗɗo Demmba Sammba Caam jannginoowo Pulaar gonɗo to Beelinaaɓe, e tawtoreede Sammba Gata Bah (Hooreejo Catal Kayhayɗi, e wondude e Jeynaba Dooro Ngayde, e Neene Galle Bah), e Ɗalhata Siidi Wele (Catal FƁPM to Jewol) : faandaare yeewtere nde ko yiɗnoode Jalliis e Demmba Caam jokkondirde e FƁPM, ngam anndude no janngooɓe duɗe maɓɓe, e yiɗɓe yeewtere Jalliis wonɓe e gure Diiwaan Gorgol no njokkondirta maa no naatirta e fedde nde. Ɓe kollitaama faandaare fedde nde, e no potata jokkondirde e cate Kayhayɗi, e Jewol, e Likseyba, ngam taƴde karte fedde nde, walla sosde cate FƁPM e nder meeriiji Gorgol keddiiɗi ɗi (hono Neere, ekon).
Eɗen njetta ɓe e darnde maɓɓe, e golle maɓɓe ñande kala feewde e pinal e ɗemngal pulaar.
Aamadu Umaar Jah
KABAARUUJI PELLE GOƊƊE
FEDDE JALLUƊI JAM : Fedde nde toppitii ko Mogo. Lefol mayre adannde (filma) yaltii walla fenñinaama e nder hiirde pinal mawnde yuɓɓinaande ngam ɗuum, to Galle Sukaaɓe Keso to, ñande 06/07/07, e tawtoreede yimɓe heewɓe bismaaɓe heen, e pelle e teelɗuɓe.
FEDDE ƁAMTAARE LOOTI : En keɓii ooɗoo ɓataake, ummoraade e Kuufoowo jaŋde nde, hono Daawuuda Abdul Jah lollirɗo Tafsiiru : ndeeɗoo fedde sosaa ko to Baabaaɓe Looti ; faandaare mayre konehdi, e jaŋde pulaar, e heblo jannginooɓe, e wallude sukaaɓe ŋakkiraaɓe jaŋde. Hoorejo fedde nde ko Ummu Aamadu Siree. Emin ñaagii on nde njaltinanton min ɗum e tonngoode mon aroore.


