Sarkosii, persidaa Farayse gootanaaɓo e lewru marsa 2007, yilliima leydi Senegaal e Gabon. O jaɓɓaama toon kaaɗdi jaɓɓungal sabu ɗeen leyɓeele hoddirde wonde ko teddungal mawngal wonande ɗum en, nde laamɗo Farayse adortoo yillaade ɗum en. Ko ɓuri teskinde e njillu ngu ko haala ka o haali e nder Iniwersitee Seek Anta Joop njowitiika e ƴellitaare Afrik. Haala makko kaa noon addii haalaluuji keewɗi, gooto fof no yiiri. Sabu so tawii Sarkosii wiyii wonde « eɗen poti daranaade ƴellitaare leyɗeele men, eɗen poti haɓaade njeenaari, eɗen poti hormaade jojjande aadee », ɗum fof ko goongaaji ɗi nganndu-ɗen, etee ko ɗi laaɓtudi.
Kono, fotnoo, hono no Aysata Taal wiyri nii : « no nguurdu-ɗen ñalnde kala, en majjaani ɗum, en majjaani kadi laabi ɗi pot-ɗen rewde, o fotnoo kay ko hollude en hol no ndañraten kaɓirɗe e ɗe ngollori-ɗen » walla « hol no kaalisaaji gujjiteeɗi e leyɗeele men ina ndesoyee Farayse, hol no o wallirta en haa ɗi ngarta, mbele eɗen liggoroo ɗi leyɗeele men », no porofesoor Pennda Mboh wiyri nii. Ko laaɓi tan, Aarkosii wayi kono nanngirɗo leyɗeele Afrik e ɓesnguuji mum en, no kelliffaka tawo nii walla majjuɓe nii. Oo ari ko waajaade ɗum en no poti wonirde e wurdude.
So tawii e haala makko, o wiyii « mi ardaani ɗoo yedditaade wonde juume keewɗe mbaɗii, (jotondiral Farayse e leyɗe tumanooɗe e bonanndeeji keewɗi), hay gooto kadi waawaa wiyde ina ɗaɓɓira yontaaji hannde yo ndifo bonanndeeji baɗanooɗi e yontaaji ɓennuɗi » ; Ɗum dee kam ina haawnii sibu ina anndaa kam gila e sariyaaji juulɓe haa e heeferɓe, wonde so tawii teskaama bonande waɗii, won caabiiɗo bonande nde, so tawii o yiyaaka,defotoo ndeen bonande ko ronooɓe makko, hay so tawii bonande nde saabii ɗum ko jawdi makko walla ɓiyiiko mo heewaani hakkille. Ɗum firti, e ko njiɗɗen wiyde ko bonandeji baɗanooɗi e Afiriik e tiimanndi koloñaal foti defaade ɗum ko dowlaaji leyɗeele tiimnooɗe ɗe. Ɗum fof e wayde noon, wonaa ɗoon min pattunoo Sarkosii, min pattunoo mo ko yo o jaabo ko woni hannde ngoƴa Fararsenaaɓe e leyɗeele Afrik : uujo feewde Orop. Ina anndaa wonde saanga nde Sarkosii woni jaagorɗo kalfinaaɗo fiyakuuji nderderi e leydi Farayse, wonoo coccorgal makko tan ko leydi Farayse foti « ko suɓtaade yimɓe uujooɓe fawde e leydi maɓɓe » ɗum woni ko lolliri « uujo suɓtaango ». Ɗum firti ko Farayse foti jaɓɓaade e nder leydi mum tan ko
Afiriknaaɓe annduɓe walla haralleeɓe, saloo heddiiɓe ɓe. So tawii en ngasii miijo ngo no feewi, ɗum firti ko Farayse yiɗi ko siiɓaade ko nafata e nder leyɗe Afirik ko(annduɓe mum e haralleeɓe mum) woppira ɗum ko heewaani nafoore ko, mbele leyɗeele ɗe ina « njokka e diƴde e baasal mum en ». Ɗum ɗoon noon sotawii en ƴeewii ɗum, woɗɗondirrani e peeje kuutortenooɗe e jamaanu tiimaandi koloñaal : ɓe ngara, ɓe ɓofta ngaluuji tago leyɗeele men ngam wuurnude mbaylaaji maɓɓe, so tawii ɓe ummaniima hare e hoɗdiiɓe maɓɓe, ɓe nawa sagataaɓe men keedana ɓe e kure. Pattiirno-ɗen Sarkosii ko yo haalan en mbele haa jooni ina heddodii e ngoon miijo, walla won feere woɗnde hesere nde o addi. Ko ɗoon njiɗno-ɗen o saggita en. Ko waawi heen wonde fof, enen kam eɗen ngayni yenaneede wonde leyɗe Orop ina katojini e leyɗe Afirik sabu ɗo ɗe njettii e ƴellitaare ɗo, a ɗe ɗaɓɓi gollotooɓe heewɓe ɗe ɗe njoganaaki koye majje, kono ko noon ne kay leyɗe Afrik katojiniri e Orop ngam ɗaɓɓude ganndal, karallaagal e hoore jawdi ko ɓe ƴellitiri leyɗeele maɓɓe. Kaa ngonka noon ɗaɓɓi ko diisnondiral duumingal hakkunde Orop e Afirik ngam yiilaade peeje juumtuɗe ñawndooje caɗeele jowitiiɗe e uujo hakkunde leyɗeele, tawa heen nokku fof ina yiytoo heen hoore mum, daña heen nafoore mum.
Maamuudu Haaruuna Joop


