dimanche, novembre 23, 2025
Google search engine
JaɓɓordeJaŋdeEKKOL MURITANI Haŋki e hannde : Udditgol ekkol 07-08

EKKOL MURITANI Haŋki e hannde : Udditgol ekkol 07-08

E haala, sukaaɓe ƴettitii laawol fayde ekkol ñalnde 1 oktoobar. E ko tabiti, elewaaji keewɗi dillanaani tawo ko wiyetee udditgol ekkolaaji ko : ko ɗum woni aada ɗo e Muritani, yanti heen ɗum hawri hikka ko e koorka, yoga e maɓɓe padi ko haa njuula. Ɗum ɗoon noon yahdaani e ko jaagorɗo jaŋde leslesre e hakkundeere huninoo ko, wonde hikka, ñalawma gadano udditgol ekkol, jaŋde fuɗɗoto.

Kanko Nebkuuha Mintu Mohammed Faal, o wiyiino, nde o toɗɗaa jaagorɗo nde, ma o waylu ngonka jaŋde e leydi ndi, o haɓoo aadaaji bonɗi cañɗi geese mum en e ooɗoo diiwaan ko ina ɓura jooni duuɓi noogaas. Ko e ngoon yeeso o fuɗɗii naatnude won ɗiin mbayliigaaji e won ɗiin aadaaji, ko wayi yiɗde ittude fenaande e diisnondireede e kala ko ina waɗa. Kanko ooɗoo debbo, o fuɗɗorii ko binnditagol e ɓetgol tolno jannginooɓe to bannge mbaawka mum ɗemɗe jannginteeɗe ɗe. Ndeen ɗoon feere, hay so tawii ko huunde hesere, nafoore mum feeñaani, nde tawnoo sahaa binnditagol toɗɗaaɗo o (nde ekkolaaji uddi) wonaa kam ɓurnoo henaade, yanti heen ɓeto ngo e hoore mum no yuɓɓiniraa nii feewaani. Ih, heewɓe kaaliino :  » hay so tawii jaagorɗo o ina yiɗi gollaade, ko ɓuri heewde e satii ɓe mo ɓe, nde tawnoo ina tawaa, tee ina njeyaa e bonnuɓe jaŋde nde, mbaawaa wallude mo e tabitinde mbayliigaaji moƴƴi « . O reftini heen ko cifagol doosɗe ɗo pektugol jannginooɓe walla jeengol tuugotoo. Ina jeyaa e geɗe maantinɗe, potɗe semmbineede ɗe o ummini, diisnondirde e jannginooɓe e huunde e peeje ɗe o ƴettata, rewrude e pelle mum en senndikaa.

Gaa gaa ɗum, o wiyi wonde hikka, ma o rokku janngirɗe ɗe kala taabe jonɗe, o rokka elewaaji ɗi huunde e kaɓirɗe janngirɗe (defte, kartaabe ekn). Wonande jannginooɓe ɓe, kala jannginoowo jaggoowo keree (kaadam) maa rokke ɓeydaari 15 000 UM. Ɗumɗoo fof ko geɗe baawɗe wallitde. Kono ɗe mbaawaa waylude iiñcuru bonndu wonndu e nder jaŋde nde, hono no nokkuuji leydi ndi keddiiɗi ɗii nii. Sibu, hay ko o haali koo tan, so en ɓetii ɗum, ma en taw ko seeɗaa laatii heen : ƴeewndo e binnditagol jannginooɓe feewaani, hay janngirde wootere paranaani udditgol ngol, taabe njahaani, defte (so ina ngoodi kay) alaa tawo njiy-ɗo, alaa ɗo jaŋde fuɗɗii haa e ooɗoo ñalawma (3 oktoobar). Nganndirtaa alaa ko waylii, ko so a heɗiima haala ardiiɓe won ɗiin diiwanuuji jaŋde, yeru, heen gooto nde naamnaa ñalnde 1 oktoobar, hol no yiyri udditgol ngol hikka, o jaabii ko ɗum ɗo : « caɗeele ngalaa hikka, fof maa yahru no haanirta nii …  » tawi noon eɗen nganndi wonde hay ardiiɓe janngirɗe ɓe ɗeɓaani anndude mbele ko heddiiɓe walla ko itteteeɓe, ɓe keɓi kaɓirɗe maɓɓe golle ko balɗe nay ko adii udditgol ekkol (huunde nde ɓe potnoo heɓde ko famɗi fof balɗe 15 ko adii udditgol), ɗum jiidaa e ko kaalno-ɗen dow ko.

Haa hannde ndeke, ko yiɗde haalde ko welata yimɓe ɓuri heewde, kono wonaa heptinde caɗeele goodaaɗe ngam ñawndude ɗum en : ñawannde suɗaande sellataa! To bannge men, eɗen lutti yenaneede wonde caɗeele jaŋde leydi Muritani ko teeŋtuɗe sanne, ɗe mbaawaa seerndeede e ngonka leydi wonnoo e mum e duuɓi capanɗe tati jawtuɗi ɗi, so dowla ɗo paarorɗi mbeñcitii, ɗo ko fotnoo hersireede faarnortee. E miijo men, ñawndugol caɗeele ɗe ina naamnii ko adii fof gostondiral miijooji kuftodinngal, mbele caɗeele ɗe ina mbaawaa joopeede tigi-rigi. Ko caggal ɗum safaruuji nganndetee. Ko refi heen ko waylude sifaa jannginooɓe e mbaydiiji ɗiɗi : mbaydi adanndi ndi, ko rokkitde ɗum en neɗɗaagal sibu ɓe ceertii heen ko ɓooyi nde tawnoo ko renndo ngo hiisi ko, ɓe ngalaa ɗum, so kaalis, yanti heen ganndal e hoore mum nattii hormeede nde tawnoo wonaa “janngi daña, ko bati dañi”.

Geɗel tataɓel ko tafde weeyo jaŋde e nder janngirɗe he, kaɓirɗe jonɗe, jannginooɓe waawɓe, softuɓe, kalasuuji kakindiiɗi. Ɗumɗoo fof noon maa yahda e mbayliigu jaŋde nde : nde wona jaŋde wallitoore ƴellitaare leydi, hisnoore pinal mum e neɗɗaagal mum, ɗo yimɓe poti arsukaaji. Ɗum ɗaɓɓi, yeru, ko yo jaŋde nde tuugo e ɗemɗe ngenndiije (kisal pinal e potal leƴƴi leydi ndi), nde ardina ganndal siyaas e karallaagal, tawa nde fawii ko e ngoƴaaji leydi ndi. E ooɗoo sahaa mo peeje njiyletee ngam moƴƴitinde jaŋde nde, ina moƴƴi ciftinen no nde yahri gila wiyaa Muritani heɓii jeytaare mum haa e ooɗoo sahaa, kolliten kadi njeñtudi jarribo ɗemɗe ngenndiije. Ina ɗaminaa ma ɗum wallu en e jogaade miijo yuumtungo so tawii haala ka aroyii. Ko ɗum woni ko min njogori hollitde e ndeeɗoo tonngoode heeriinde wonande jaŋde leydi ndi, e nder hello 3, 4 e 5.

Jaŋde e Muritani 400 000 elew e janngirɗe tokoose ; 200 000 elew e nder ekkolaaji (janngirɗe) hakkundeeji ɗi. 200 bursi ndokkaama elewaaji keɓnooɗi bakkaa.

Bookara Aamadu Bah

RELATED ARTICLES

WOPPU ƊOO YOWRE

Tiiɗno winndu ɗoo yowre maa
Tiiɗno winndu ɗoo innde maa

- Advertisment -
Google search engine

Most Popular

Recent Comments