dimanche, novembre 23, 2025
Google search engine
JaɓɓordeJoloojeBinnditol Muritaninaaɓe mooliiɓe to Senegaal

Binnditol Muritaninaaɓe mooliiɓe to Senegaal

Gila nde hoyreejo leydi ndi weddii eeraango ñalnde 29 suwee 2007 ngam safrude caɗeele baɗnooɗe e kitaale 1989, 1990, 1991, darnde tiiɗnde daranooma mbele mooliiɓe Moritaninaaɓe wonɓe Senegal, Maali haa e banngeeji goɗɗi ina ngarta e dow teddungal kam e njuɓɓudi. Laamu ngu darniino Goomu toppitiingu ɗeen geɗe, tee nguun ɗoon goomu yillinooma to Senegaal e lewru sulyee kam e Maali e lewru septaammbar e ndeeɗoo hitaande nde ngon-ɗen.

Fedde HCR fuɗɗinooma e lewru ut 2007 winnditaade Moritaninaaɓe mooliiɓe to Senegaal, kono noon binnditol ngol yuɓɓaani no feewi e dow ɗo yimɓe heewɓe tintinaaka yanti heen kadi ina woodi ɓe njiɗaa hootde, ina puunta woɗɓe ɓe e wiyde ɓe wonde binnditol ngol toɗɗii tan ko gollotonooɓe e laamu walla joginooɓe galleeji mahaaɗi maa walla leydi ndemateendi, kono ngol toɗɗaaki aynaaɓe. HCR wiyiino maa jokku binnditol ngol haa ɓe cuwaano winnditeede ɓe mbinndoo, kono gila ndeen ko ɓe dartinɓe, sabu maɓɓe fellitnoode waɗande fuɗɗiiɓe winnditaade ɓe kaayitaaji keptinirɗi, so ɗuum ɓenni ɓe njokka winndude heddinooɓe ɓe.

Kono noon, dente mooliiɓe ɓe calinooma ngoon miijo e wiyde ɓe wonde yo mooliiɓe ɓe kala mbinnde ko adii nde winndaaɓe ɓe ina mbaɗanee kaayitaaji keɓtinirɗi. Ɗuum addiino HCR e dente mooliiɓe ɓe rentoyde to Dakaar kamɓe e ammbasadeer Moritani gonɗo toon. Caggal ngaal dental ɓe nanondirii e waɗande heediiɓe ɓe cuwaano winndaade ɓe kaayitaaji keɓtinirɗi wonande kala heen jogiiɗo kartal ngal HCR waɗannoo mbo e 1989. Haa jooni ina teskaa maa caɗeele mbaɗ, e dow ɗo won aynaaɓe seeɗoynooɓe haa nder Saalum artunooɓe e ndunngu ngu ngam winnditaade, ɓe padii haa ceeɗoygol yontii ɓe nduttatiima tee ɓe cuwaa winnditaade.

Heddii ko mbele maa HCR waɗ peeje no winnditiri ɓeen ɗoon agaaɓe, e teskaade kadi wonaa agaaɓe fof paamdi binnditol ngol. yantude heen kadi ina teskaa e won ardiiɓe gure njiɗaa kootol mooliiɓe ngol nde wonnoo a ɓe ndaña e mooliiɓe ɓe : teskaama e ɓeen ardiiɓe alaa ɗo paggii so wonaa e sahaa nde yimɓe ɓe taccinaa, ɓe ndañi ardaade ɓeen taccinaaɓe nde wonnoo ko ɓuri heewde e ɓeen ko yimɓe majjuɓe haa no feewi. yanti heen kadi won ɓeen Senegaalnaaɓe gollotooɓe e HCR ko wayi no Ibrahiima Canndum gonɗo to falnde Podoor, njiɗaa kootol mooliiɓe ɓe. Ɓe tuumaama nii e njeeygu karte mooliiɓe. Ina teska won ɗannoriiɓe ɗeen karte tawa ko karte janane, tawi ngonaa mooliiɓe Moritaninaaɓe. Kono ina teskaa wonde ko wiyi na hooto ko ɓuri heewde e ko salii hootde ko, yanti heen kadi ko won heen ina baasi hoolaade haa jooni mbele ko haaletee ko ina woodi walla, sabu waɗiino artuɓe tee ɓeen alaa ko keɓi haa e nge ñallunge, ɗuum noon ina hulɓini heewɓe. Ina woodi won e mooliiɓe njiɗaa adaade hootde, ɓe njiɗi ko fadde haa ɓe ƴeewa adatooɓe hootde ɓe ko njogori heɓde.

E ooɗoo sahaa ina soklaa nde yimɓe ɓe ɓeydata hirjinooji ɗi mbele ina pammina, maa walla ina cuusna mooliiɓe ɓe e gartal. Hay laamu ngu so dañaama ina foti jokkude hirjinooji mum to gure mooliiɓe to. ɓoodiino nii yahɓe toon kono won nokkuuji mawɗi e nder diiwaan Cile Bubakara ɗi njottaaka, tee ko e oon diiwaan faamamuya o ɓuri ŋakkude.

Muusaa Jibi Taal, Kebloowo e ɗemngal Pulaar

Binndanɗe gadiiɗe
Binndanɗe garooje
RELATED ARTICLES

WOPPU ƊOO YOWRE

Tiiɗno winndu ɗoo yowre maa
Tiiɗno winndu ɗoo innde maa

- Advertisment -
Google search engine

Most Popular

Recent Comments