Mbalndi petroŋ ko leyɗe juulɓe. Fayndaare leyɗe ƴellitiiɗe ko jiimde petroŋ. Alaa e sago hujja dañee. ;iin hujjaaji ngoni, bonnitde laamuuji leyɗe jimmɗe petroŋ, haɓde ɗe terorism lislaam (Terrorisme).
Leyɗe juulɓe : Sawuud, Irak, Iraan, Amiraaji dentuɗi, Kuwoyt, Kataar, ƴemen, Niiseriyaa, Libi, Alaseri, Inndonoosi, Buruney, Kasastaan, Aserbayjaan, Malesi, so ndenndii kam en njogii fotde 76% petroŋ winndere ndee fof aduna o.
- Amerik jogii 2%.
- Leyɗe hirnaange bayɗe no Kanadaa, Amerik, Norwees, Angalteer, Ostaraali, Danemark, so ndenndii njogii fotde 4%.
- Ɗo petroŋ ɓuri wonde ɗo ko toon Amerik ɓuri heewde huccinde golwole mum.
- Petroŋ Irak ina sowoo petroŋ Amerik laabi joy.
- Petroŋ leyɗe juulɓe, ko famɗi fof, ina sowoo laabi 16 petroŋ leyɗe hirnaange. Ko ɓuri heewde e petroŋ keddiiɗo o woni ko ɓeniselaa, Riisi, Meksik, Siin e Beresiil.
Golwole Bonɗe ɓolde Koree (1950-1953) :
Tataɓal yimɓe Koree Rewo nayii heen, fotde miliyoŋaaji 8 haa 9, e nder lebbi 37 fat. Seneraal Ameriknaajo gardinooɗo ndeen wolde heptinii wonde Amerik warii joyaɓal yimɓe ndii leydi. Wietnaam (1954-1975) : fotde miliyoŋaaji 4 neɗɗo, siwil en. Ko leydi Amerik kadi.
Indonoosi (1965) : Wonaa konu Amerik naati e leydi ndi, kono ko CIA fewji feere nde. Ciimtol ngol CIA waɗi ina heptini darnde laamu Amerik e oo warhoore.
Konngo (1998-2000) : Alaa mo humpi, «kareeli ɓesngu (guerres civiles)» to Konngo e Sudaan, ko Amerik woni les mum. Duuɓi ɗiɗi wolde to Konngo cabiima warngo ko ina tolnoo e miliyoŋaaji nay neɗɗo (3,8 miliyoŋ).
Sudan : miliyoŋaaji ɗiɗi maayɗo e nder 18 hitaande hare ngam njiimaandi petroŋ leydi ndi. Niiseriyaa-Biafraa : Miliyoŋ maayɗo e wolde Niiseriyaa-Biyafraa nde Amerik e Farayse ɓurɓatnoo. Sabu petroŋ.
Ruwanndaa (1994-1995) : hakkunde temeddee joy ujunere e miliyoŋ e wolde ɓesngu. Hannde yimɓe heewɓe ina njenanaa ko USA e Angalteer ummini warngooji ɗi, hay so tawii noon ko Farayse ɓurɓi ɗi.


