lundi, novembre 24, 2025
Google search engine
JaɓɓordeJojjanɗeNdonaandi mbonndi : laɓɓitingol

Ndonaandi mbonndi : laɓɓitingol

Soofaaji jawtuɗi pollunooɗi laamu, ma tuumanooɓe ɗuum e kitaale 1981, 1986, 2000, 2003, 2004 (ina e maɓɓe ko baasist en, ina e maɓɓe njeyanoo ko e « cavaliers du changement ») njuɓɓinii, hanki seppo ɗoo he Nuwaasoot, ngam ñiŋde ko ɓe mbiyi ñawndugol bonanndeeji ɓennuɗi tuugingol e leñol.
Ina waawnoo faameede so tawii ɓe laajinoo ko kala soofaa ɓooranooɗo sabu pollugol laamu ina haandi e rokkeede ndaamordi, ɗoon ɗo hoohooɓe mawɓe e ardiiɓe leydi ndii hannde (hooreejo leydi ndii, hooreejo sarɗirdu, jaagorɗo Ndeenka leydi kam e ardiiɓe soofaaji woɗɓe) ko follunooɓe laamu « ina paalkisaa ».
Kono ko weñii koo kay, ko ɓee ɗoo seppooɓe, yiylotooɓe yo keɓ talde mum e ko feccetee koo (no keɓirnoo geɗal mum en saanga nde Muhammed Abdul Asiis lelni feere mum e hitaande 2009), yo ndaro ina mbiya ɓaleeɓe ko waɗtuɓe juloraade musiiba mo mbaɗanoo oo. Ina haawni dey !
Ndaw ko foti noon, sabu etaali yiilanaade ɗii bonanndeeji safaara mo rewaani laawol, waɗtindi ko e waylude loowdi ngaadanteeri ko siforteeno « ndonaandi mbonndi » (passif humanitaire). Ko wiyetee ɗoo bonanndeeji baɗanooɗi, toɗɗii e ko laaɓti, ko ɓaleeɓe leeɓtanooɓe e kitaale 1989-1990-1991, etee ɓeen, alaa ɗo rewetee haa mbiyee ko follatnooɓe laamu.
Laamu Maawiyaa Siidi Ahmed Tayaa, ko sabu mum ronkude dallinde ndiiwnguuji mawɗi baɗanooɗi hitaande 1989, kam e doorumaaji maayɓe jiytanooɗi Wocci, Sorimalee e Woynduyol, kam e nannge e ɓoorgol e golle ujunnaaje siwil en e militeer en, hakkunde 1990-1991, e warngooji ɗi ndewaani e ñaawoore hakke 500 e ko fawi aadee (ina e ɓeen 28 waɗaaɓe yarga ngam mawninde ñalawma 28 jolal jeytaare leydi) ko ɗum addi sariya yaafuya (loi amnistie) wooteede hitaande1993.
Jiiɓru hannde woodndu nduu, ko laamu nguu welaa ɗum, ɗum fof ko yiɗde yoolde bonannde ndee, nawda ɗum e cigge goɗɗe baɗaaɗe e nder kooninkeeɓe, tawi yoga e ɗeen cigge nih ndewii e ñaawooje, no yiɗi fof noon, ñaawoore nde siforee.
Feere nde Asiis waɗnoo, nde Gasuwaani yiɗi rewtaade, waawaa ñawndude ndee bonande daarteteende. Ndaamordi kalis ɓolo rokkittaa hakkeeji, sellintaa ñawanɗe. Alaa boom, ɓeydata ko kuuñaagu, jaalɗina baasgol hakkeeji kam e baasgol fawde kuugal e waɗɓe bonannde, etee ɗuum ina torkina ngootagu ngenndi.

Nuwasoot, ñalnde 05 noowammburu 2025.
Kajjata Maalik Jallo, carɗoowo to Sarɗirdu ngenndi

RELATED ARTICLES

WOPPU ƊOO YOWRE

Tiiɗno winndu ɗoo yowre maa
Tiiɗno winndu ɗoo innde maa

- Advertisment -
Google search engine

Most Popular

Recent Comments