samedi, octobre 18, 2025
Google search engine
AccueilJaŋdeSileymaani Kan : Ciftoren Yero Dooro Jallo e Tafsiiru Jiggo

Sileymaani Kan : Ciftoren Yero Dooro Jallo e Tafsiiru Jiggo

Goomu caatiingu deftere Doosɗe Celluka Yero Dooro Jallo ko : Tafsiiru Jiggo, Abuu Demmbel Mbooc, Abderahmaan Wan, Bubacar Haamiidu, Hasan Yeroodu Bah, Huseyn Dikko, Haamiidu Lih, Kaaliidu Sammba Lam. Konngol saatiiɓe ko ɗum haali e deftere ndee : minen min njenanaama deftere Yero Dooro winndi ndee, ko ruttorde mawnde he ɗemngal pulaar, renndinnde, mooɓnde, denndaangal jookli Pulaar, e pulfule mum. Miɗen njubba ɗoo, e ko Yero Dooro Jallo winndi e golle ɗee no njahri. Jiggo Tafsiiru e Jeewo mum koolaaɗo, hono Kummba Bah, njaɓɓorii batuuji ɗii e weltaare. Ɓe newnani min denndaangal laabi fooftere, ɓe ndarodii e amen, e njuuteeji ɗee ɗoo dente, hono no ɓe ndarodinoo e amen ko adii hannde e denndaangal golleeji dental ngal. Ɓe ndokki heen kaaɗdi, ɓe newnani min denndaangal laabi fooftere, min ngollii e weytaare e weltaare. Ɗo min ñalli fof ko yannge. Ko nii min nduumorii haa golle deftagol deftere ndee timmi ñalnde 10/9/1970. Sikke alaa so yeru ɓee ɗoo worɓe yontaaɓe, fellitɓe gollirde gannde e jawɗeele mum en e warñeende mum en, ine lutti jibineede e leñol, anndu ngool leñol ɓamtoto. Mi yettii ɓee worɓe yontaaɓe, mi yettii ɓe e innde Dental Janngooɓe Pulaar, mi yettirii ɓe e innde leñol ngol ɓe ndaranii gollande jamma e ñalawma. Yo on ɓooy nafde leñol mon.
Nde mbaynii-mi ardiiɓe Fedde janngooɓe pulaar to Daahira, miɗo jogori yahde Farayse ñalnde 7/7/1970, kalfinaaɗo Goomu Jannginooɓe Pulaar , hono Tafsiiru Jiggo, o wiyi kam : « so a arii Paris waɗ feere mbele aɗa yiya Aamadu Hampaate Bah, oon ko neɗɗo mawɗo e fedde ndee, toppitiiɗo jaŋde ɗemɗe wiyeteende Unesco. Ndeen fedde noon wiyi ko ɗemgal pulaar ine foti janngineede sibu haalooɓe ngal ine keewi e nder Afrik. Kanko Aamadu Hampaate Bah o liggotoo ko e ndee ɗoo fedde.
Miin ne, so mi yiyii mo, ma mi yeewtid e makko, mi haalana mo no fedde wonnde Ŋaahira ndee, jannginirta alkule ɗee (alkule Mbaañ ɗee), mi naamnoo mo, holi miijo e ndeen ɗoon fedde. Kanko ne o rokka mi alkule kese ɗe Unesco feewni jooni ɗee, ganndiraaɗe alkule Bamako, peewnaaɗe e hitaande 1966. Mi naamnoo mo hol no fedde amen ndee fotata heɓirde jokkondiral e fedde maɓɓe ndee. E geɗe potɗe sokleede.
Nde ngar-mi Pari, njah-mi to jooɗorde Unesco ñalnde 8/8/1970, ɓe mbiyi mi batu ine foti waɗde ɗoon, kono kanko Aamadu Hampaate Bah o tawtortaake nguun batu, teene o alaa ɗoon. Nii woni Alla hoddiraani jiyndiral amen. Nde nduttii-mi Misra kabru-mi wonde mi dañaani jokkondirde e Aamadu Hampaate Bah, kono mi heɓii jokkondirde e liggotooɓe e fedde ndee, kolliti mi ine e paandoole Unesco dowrowe, reende denndaangal pine aduna oo e ƴellitde ɗum en, haa teeŋti e ɗemɗe, e jannginde ɗum en, sibu cukalel fof ine jogii hakke teeŋtuɗo, baɗɗiiɗo e renndo, jannginde ɗum e ɗemngal ngal muuyni.

Tafsiiru Jiggo e Yero Dooro Jallo - Misra
Tafsiiru Jiggo e Yero Dooro Jallo – Misra1

Nde mbiy-mi musiɗɓe am, miɗo jogori iwde Misra e lewru silto 1972 feewde Muritani, hono Tafsiiru Jiggo e Yero Dooro Jallo, ɓe mbiyi mi : « Suleymaan, aɗani hoota Muritani, amin kooli maa, amin mbaɗi e maa yaakaare mawnde e waawde jokkude toon faandaare fedde men ndee, tiiɗno so a yahii, sos toon fedde, kono maslondir e laamu, mbele aɗa waawa liggaade e ɗaɓɓude ballal mum, sabu so a luulndiima laamu, a waawataa liggaade no haanirta nii ». Miin ne podan-mi ɓe, so Alla jaɓii, maa mi waɗ heen ko mbaaw-mi. Kanko Tafsiiru Jiggo, o arti Muritani ko 25/01/1979, omo dañi seedantaagal e karallaagal ndema, e duɗal toowngal ndema (Jaamiatu kulliyatul ziraa) to wuro Mansuura 1978. O jokki heblo to Jaagordu halfinaandu ndema fotde lebbi 16 e ndeen ɗoon hitaande 1979. Tafsiiru Jiggo ko jom yiyannde, jiyoowo ko aroyta ko foti sokleede. Nde o fuɗɗii jaŋde to Azhar, o faati ko e janngude geɗe ndema, ko o fuutanke, jom leydi waalo, katojinndi e remeede, tawa ko ndema tuugniika e gannde kese e kaɓirɗe kese. Ko ɗum o janngi Misra. Nde o arti, o liggii heen, o waɗi heen eɓɓaande faayodinnde e demal waalo, to nokku biyeteeɗo Loopel (sara Ɓoggee), o rikki mi e mayre tumbitere. Addani mo waɗeede Jaagorgal kalfinaangal cellal, ko sabu golle makko ɗe o waɗnoo e ndema, ko sabu fiɓnde makko, e nuunɗal makko e ko o gollotoo koo. Minen sehilaaɓe makko, o wiyi min yo min mbaɗ eɓɓaande ko feewti e ndema sewo-sewo ɗoo e Nuwaasoot. Min ndarii waɗde ndeen eɓɓaande, haa min mbaɗti soñde heen sewo-sewo tawi min coodaani. Ɗum ko juumtuɗo hakkille, jannguɓe, poti waɗde e yonta mum en, ko ine ƴellita ɗum en, seernda ɗum en e yowitaare, rewrude e janngude e jannginde ɓesngu mum en denndaangal ko abbitii e ɗuum, tawi ko e ɗemngal mum en. Ɗuum woni tiitoonde « Keele juumtuɗe ɗee », won ko ɗuum firti e kaan ngonka, ko heewɓe paamaani sabu jaalaade e hakkille goɗɗo, mo yiyaataa ɗum. Ko wiyde wonde Ceerno Tafsiiru Jiggo, ko o joom nuunɗal, e fiɓnde e kala ko ine waɗa, waɗirta ɗum ko yo feew, ko yo moƴƴu. Ko noon o woorunoo, haa Alla waɗi mo e haajaande mum, o yahdi e teddungal e korsa. Ko baasal mawngal wonande leydi ndii. Yo Alla yurmo mo, yaafoo mo, haarna mo Aljanna, waɗa barke e ɓesngu makko.

Musiɗɗo makko, giɗo makko, Sileymaan Kan.

Worɓe ɗiɗo sawndondirɓe les ɗoo ɓee ko : Yero Dooro Jallo (keedɗo bannge nano) e Tafsiir Jiggo (keedɗo bannge ñaamo). Ko ɓee ɗoo worɓe ɗiɗo ngoni koye Fulɓe walla almuɓɓe Fulɓe janngooɓe to Misra, daraniiɓe ɗemngal Pulaar, ndokki ngal nguurndam mumen, e semmbe mumen e jawdi mumen. Ko kamɓe, hono Jiggo Tafsiir e Yero Dooro Jallo, ngoni mawɓe walliftooɓe defte Pulaar e firooɓe arab fayde e Pulaar. Ko kamɓe mballifii deftere Pulaar wiyeteende : «  Siira Nelaaɗo  » e « Jojjanɗi walla Hakkeeji Neɗɗo « . Ko Yero Dooro Jallo wallifii : Daarol Maamuudu Nduuldi Jallo e « Doosɗe Celluka ». Ko kanko e Tafsiir Jiggo e Abuu Usmaan Bah e sukaaɓe woɗɓe, caatodii denndaangal defte kaalaaɗe ɗee walla limtaaɗe ɗee.Ɓee ɗoo worɓe ina poti rokkeede teddungal e manoore nde ɓe poti heɓde to banngal Fulɓe e Aarabeeɓe kam e juulɓe fof, sabu ko kamɓe piri : Deftere Nguurndam Nelaaɗo immaade e Arab fayde e Pulaar. Ndeen ɗoon deftere ko laamu Misra, hono Diiwaan toppitiiɗo Lislaam muuli nde. Nde saraa e Afriik fof. Kala ɗo wiyooɓe mbiimi ngoni, deftere Pulaar ndee yettiima ɗoon. Caggal ɗum ɓe mballifii walla ɓe piri deftere wonnde, hono : Jojjanɗi walla Hakkeeji Neɗɗo, ndeen ɗoon deftere ne ko laamu Misra wiyi yo ɓe pirɗum e Pulaar. Ko kamngu laamu Misra nguu muuli deftere ndee, nde saraa e nder Afriik fof. Defte maɓɓe keddiiɗe ɗee fof caraama e nder Afriik no diidorii. Alaa fof hannde ɗo wiyooɓe mbiimi ngoni, ɓe njogaaki defte maɓɓe.

  1. ↩︎
RELATED ARTICLES

LAISSER UN COMMENTAIRE

S'il vous plaît entrez votre commentaire!
S'il vous plaît entrez votre nom ici

- Advertisment -
Google search engine

Most Popular

Recent Comments