mercredi, décembre 3, 2025
Google search engine
JaɓɓordeLeyɗe e yimɓeLaawol sanɗa feewde Maison Blanche “

Laawol sanɗa feewde Maison Blanche “

Ɗo gorko mawni fof, debbo inan sera ɗoon”

E hittaande 1983 galle gooto biyeteeɗo “Business Intarnationa Corporation” toɗɗii Barack Obama yo wona ɗum “Diisneteeɗo to bannge ngalu”. Ɓooytaani tan o ɗekki ɗeen golle, o fayti e haɓanaade caɗeele renndo. Hooreejo fedde wiyeteende Clumet Community Religious Conference to saare Chicago, noddi mo o top- pitoo kala ko yowitii e balle fedde nde addanta roofolɓe.

Obama wonii ɗoon e Chicago duuɓi tati haa njahdi e naange. Ko ɗoon o jaŋngi geɗe paytuɗe e dawrugol. Ko ndeen o teskii “meeriiji” e sarwisaaji alkateeɓe, toppitaaki ko kewata nder leeɗe wuro ngo. Ko ndeen kadi o teskii, wonaa ɗee golle tan mbaylata nguurndam roŋkitɓe wuro ngo… E nder ɗanle makko gure goɗɗe, o teskii ko noon kadi yimɓe heddiiɓe mbayi, wonaa wuro Chicago tan. O ɗekki kadi ɗee golle e hitaande 1988. E hitaande 1990, o ɓamtoyi jaŋde makko to Duɗal Toowngal “Harvard”, ɓurngal lollude nder duɗe toowɗe Amerik. Hoohooɓe heewɓe ina mbarkiniroo ngal duɗal sabu maggal moƴƴude jaŋde e heewde martaba. Sanɗaaji duɗal ngal fof toɗɗii mo yo o ardo jaaynde maɓɓe “Harvard Law Review”(Jaaynde Kuuge ñaawirɗe Harvard), keeroriingal ko fayti e ñaawooje e ñaawirɗe.

O heɓi ɗoon seedantaagal ngam wonde “awoka”, o naati e fedde awokaaji wiyeteende Miner, Barnhill & Galland, fedde ɓurnde daranaade jinngande ñoolaaɓe to bannge añamleñamaagu. O naati kadi e fedde wonnde awokaaji ina wiyee Fidley & Austin. Ko ɗoon o anndondiri e debbo awoka biyeteeɗo Michelle Robinson. Ɓe tawi kamɓe nanndi miijooji, ɓe ƴamondiri, ɓe ndesondiri ñalnde 18 Oktobar 1992.

Obama naatanii hare dawrugol Fartaŋŋe feeñi ko nde “senaa” dowla Illinois ari e wayleede. O toɗɗaa o woni “senateer” e hitaande 1996, o jooɗanoyii Dowla Illinois to Washington, laamorgo Dowlaaji Dentuɗi Amerik. Ɓaleeɓe nder oo Jakka ina ngoodi ko adii mo, kono ɓe keewaano. Ko ɗo o naatani hare dawrugol, o wonii heen duuɓi jeetati haa njahdi e naange.

O saabiima haa kuuge keewɗe mbaylaa, o walliti ɓeydugol njoɓdeele liggotooɓe, ekn… O jotondiri tigirigi e heerto “Democrat”, o seholondiri e hoohooɓe heerto ngo. O halfinaa yo o ardo nder “senaa” o, goomu toppitiingu Cellal e Senaare. Ko ndeen o anndondiri e John Kerry keborɗe waɗdude “woote” e Georges W Bush e hitaande 2004. O jinngani Kerry, kono ko Bush nawi ray hay sinno wiyaama waɗii jinngere.

Edda Bush foti gasde ko e 2008, heerto Democrat’en ummanii yiylaade gonanoowo ɗum. Obama buñcinii heen, o fooɗondiri e Hilary Clinton, jom-suudu Bill Clinton. O hawi, o dikkondiri e John McCain, mbir heerto “Republik”. Ko kaŋko kadi liɓi, laawol udditanii Ɓaleejo feewde Galle Daneejo (Maison Blanche).

Ɓaleejo lowii laawol feewde Galle Daneejo E nder doosɗe Dowlaaji Dentuɗi Amerik, duuɓi nay fof, ñalnde altine gadano lewru Nowammbar, Hooreejo leydi ina foti fiileede. Hikka 2008, ko fiilngo heewngo ceedante maantinɗe, ɗe meeɗaa woodde gila e hitaande 1928. Dikkondirɓe hikka ɓe, alaa heen fof meeɗɗo wonde (wonaa hooreejo wonaa cukko-hooreejo); hikka, mbayliigu ina soklaa ngati caɗeele edda Bush naatni ɓe nder njangu Irak, e Afganistaan, e Pakistaan, e Amerik Worgo, ekn… Hikka, mbir heerto Democrat’en ko gorko Ɓaleejo, ɗum ko buleet nder Dowlaaji Dentuɗi Amerik.

Haralɓe dawrugol Dowlaaji Dentuɗi Amerik heewɓe ceedtiima, Obama waddetee ko e ɓurɓe lollude toon, Rooswelt, Kennedy, Reagan, Clinton, ekn…

Sukkata mo ko Joe Biden. Ɓe cippiri e John McCain e cukko mum, debbo biyeteeɗo Sarah Palin. E nder doosɗe Dowlaaji Dentuɗi Amerik, hade neɗɗo fiileede maa daña jagge 270. Jagge ɗee fof ko 538. Jagge Obama dañi ko 349, McCain dañi ko 163. Hay Kennedy dañaani ɗum, alaa kay ko haali Bush. Ñalnde 20 Sawiyee 2009, Barack Husein Obama, maa naat nder “Maison Blanche” : ko o hooreeji 44ɓo Dental Amerik.

Aamadu Malal Gey

Binndanɗe gadiiɗe
Binndanɗe garooje
RELATED ARTICLES

WOPPU ƊOO YOWRE

Tiiɗno winndu ɗoo yowre maa
Tiiɗno winndu ɗoo innde maa

- Advertisment -
Google search engine

Most Popular

Recent Comments