lundi, décembre 1, 2025
Google search engine
JaɓɓordeFƁPMHol to iw-ɗen ? Hol to pay-ɗen ?

Hol to iw-ɗen ? Hol to pay-ɗen ?

ƊEMƊE NGENNDIIJE : Ellee e oo aduna hannde, ummital teskonoongal e nder Afirik e leyɗeele goɗɗe to bannge pinal e jande ɗemɗe ngenndiije woni ko e yoolaade e nder waawnere e ndoolndoolaagu “mondialisation” Adunaakagu.

“Mondialisation” (Adunaakagu) ngonngu e ñiɓde pinal gootal e nder winndere ndee, pinal yoogowal tan e pine leyɗeele hirnaange e dow wirnude, bonnitde, reɗɗude wala nii warde pine leyɗeele tataɓal aduna. Batte oon “mondialisation” nguun adunankaagu ina maantini haa e nder leydi men e kala fannuji faggudu, renndo e pinal ( ɗoon ɓuraten jumpude). So eɗen njiɗii faamde ngonka hann- de ka, alaa e sago ndutto-ɗen e daartol ngol woɗɗaani mbele mbaaweñiytude peeje no waame “mondialisation” (Adunankaagu) mo nguurɗen o, no feewtirta. Njubben seeɗa e daartol Hanki mo ɓooyaani no feewi, aduna o feccitinoo ko e senngooji tati senngo leyɗeele “kapitaalist” (senngo ley- ɗeele hirnaange) e senngo leyɗeele “sosiyaalist” (senngo leyɗeele fuɗ- naange) e senngo leyɗeele tataɓal aduna (leyɗeele jiimanooɗe). Ko e poo- ɗondiral hakkunde senngooji ɗi jibinaa Dillere kitaale 1968 nde sanɗaaji e ubariyeeji ngardii ngam niɓde aduna kesamkesaagu ɓoorotoongu njiimaandi senngooji ɗiɗi gadani ɗi. E sosde laawol kesol nguurndam e dow ardinde roofolɓe winndere ndee e rewrude e pinal kesal, pinal ɓesnguwal. Ko ndeen dillere reɓi haa yettii leydi men. Ko kayre lelni tuugnorgale dow toɓɓe 5 joy e oon sahaa.

Limtaten e paccirten heen tan ka toɓɓe tati ɗe yeewtere men ndee naamnii : – heptinde wonde e nder muritani woni heen ko leyyi nay: Aarabeeɓe, Haal-Pulaar en, Sooninkooɓe e ɓolofaaɓe, feeñnini ko potal leyyi ɗii e semmbinde ngootaagu majji. Ende semmbini keptingol laamu ngu ɗemɗe leydi ndii kala. – heptude e moyyitinde faggudu leydi ndi ngam rimɗinde muritaninaaɓe e yeñtinde ngalu leydi mumen e dow ardinde nafoore ɓiɓɓe leydi. Ciynugol ngoo miijo tambii ɗum ko cosgol uguyya. – 9eewtaade (ruttanaade) nanondire to bannge konuyankaagal hakkunde Farayre e muritani. Leydi waawaa rim- ɗude so alaa hattan e soldeteeɓe mum. So en teyii eɗen mbaawi wiyde batte ɗeen dille ndeɓi haa fedde ɓamtaare pulaar e muritani (F.B.P.M) sosaa e hitaande 1976. ko F.B.P.M walliti casgol pelle pine sooninke e wolof.

Dental pelle pine tati ɗee e nder goomu hakkunde pelle yantude e kareeli to bannge politik addani duɗal demɗe ngenndiije (D.D.Ng) soseede. Ko kanngal laamu halfini keblugol naatnugol ɗemɗe ngenndiije (pulaar, sooninke e wolof) e nder jande leydi dii. D.D.Ng heblii jannginooɓe sosii dude yeewndorɗe, heblii defte e tuugnorɗe. Breida (biro UNESCO toppitiniingo jande to dakaru) e goomu kalfinaangu heblude tippude jande kesu pawotoongu e ɗemɗe ngenndiije, ɓetii golle ɗee. Hono no ɓe mbiyri golle ɗee ene njaalɗii. Golle ɗee ina njokki haa ɗo senngo “sasiyalist” yani. Jangol senngo ngoo battinii e nder aduna oo, e nder nguurndam leyyi ɗi. E nder muritani oo kewu yantude e kasaara 1989 addani laamu ngu janfaade. Ɗemɗe ngenndiije telɓinaa, ndartinaa e duɗe leslesre e hitaande 1999. Ɗemɗe ɗee ngartiraa to duɗal jaaɓhaatirde. Ɗe keɓi jaaɓhaatirde ɗe lelnaa. Hannde o F.B.P.Mina yiɗi ummitinde araaraay ɗemɗe ɗe, kayre tan nde hattanaani. Ummitingol ɗemɗe ngenndiije e pine men ; daartol seeɗangol hollinii ɗum naamnii ko yiyande hesere to bannge politik, nguurndam e nder winndere ndee. Ngoon miijo ina foti saaktanaade leyɗeele e leƴƴi ɓe ɗum woni jojjanɗe mumem. Hol noon? (e winndannde fayde)

ABDOULAYE .H. SIH

RELATED ARTICLES

WOPPU ƊOO YOWRE

Tiiɗno winndu ɗoo yowre maa
Tiiɗno winndu ɗoo innde maa

- Advertisment -
Google search engine

Most Popular

Recent Comments