François Hollande ko laamɗo mo ɓesngu Farayse labii e wooteeji mum hooreleydaagu e lewru mee ndee ɗoo hitaande 2012. O lomtii ko Nikolaa Sarkosii keewɗo dille e pergitte sabu ko kanko saabii kuudetaa e hitaande 2008 lamminɗo Abdul Ajiiju, amo jeyaa e newnuɗo pollugol laamu to Mali e peƴtugo leydi mum, sabu ƴaañgol makko Tuwareg en (MNLA e ballondiral e Abdul Ajiiju). Ko kanko ardinoo maalde Njillu François Hollande to Senegaal leyɗe hirnaange ngam pusgu Libi caabiingu hannde doole ɗe AQMI (dillere ownoore hakkillaaji) jogii hannde ɗee, caabiiɗe hoonaare mum e nder diwaan Sahel oo, ko haɗi yoga e leyɗeele gonɗe e oon diwaan daanaade.
Ko jeyi njillu Hollande to Kinsasa ? FRANÇOIS HOLLANDE e Afrik ko pottital ngal leyɗe kuutortooɗe ɗemngal Farayse keewi yuɓɓinde hitaande kala tawi hikka yontaa ko R.D.C. (Ndenndaandi Demokaratiyankoori Konngo).
FRANÇOIS HOLLANDE dañii ngaannuma e heblo nguu ɗoo njillu sabu Dowla potɗo yuɓɓinde batu nguu, hono RDC, ina yaworaa hannde waasde ɗum yuɓɓinde e hitaande ɓennunde ndee, wooteeji hooreleydiyaagal laaɓtuɗi, jiidaani e baasgol mum hormaade jojjanɗe aadee.
Oon ngaannuma ko naneede mo, caggal nde o fiila hooreejo leydi to Farayse, leydi nganndiraandi daranaade demokarasi e jojjanɗe aadee, wonde njillu makko ngadanu, fuɗɗii ko e laamɗo gujjuɗo wooteeji nde laamtii, kadi lorɗo haa ɗoon haaɗi ɓesngu mum. Kono kadi sabu himme mo OIF (Organisation Internationale ɗe la Francophonie/Fedde winndereyankoore Haalooɓe farayse) daranii e nder jeereende Afrik, o waawataa luuteede ngaal pottital. Feere nde o yiyti ko adoraade tawo Senegaal, tawde wonii ɓeen ko heɓtinanaaɓe wonde laawol mum en demokaraasi, ko pooƴtingol etee ɓe ndañii heen manoore aduna oo kala. O yantini heen ko yuɓɓinde pottital hakkunde makko e jayɗeeli farayse, o ñiŋi heen dowla RDC oo no feewi, tawde o holliti ko demokaraasii mum ina laya no feewi, etee jaɓɓugol jojjanɗe aadee bonngol ina lutti wonde toon etee “ɗum wonaa huunde jaɓniinde”. Haala kaa wonaa ngaadoraaka to bannge dipolomasii, kono ɗum fof e wayde noon, maa o yah toon sabu o wiyi “ o waawaa falkisaade leydi Afrik njeyaandi e ɓurɗe ɓesnude e leyɗe Afrik, ngalɗundi tawi kadi ɗemngal farayse wontii toon no ɗemngal garwaniiwal nii ”.
Hollande saaŋii Ndakaaru
Ɗum ko ñalnde aljumaa 12 lewru oktoobar, o jаɓɓаama ɗoon no feewi kadi o suɓtii Ndakaaru ko yettinde konngol makko e yeeso suudu dipiteeji Senegaal maantorgal demokarasii e nder leydi hee. Konngol makko fiɓii ko e ɗee ɗoo dame :
O mantii demokaraasi Senegaal ñiiɓɗo e gollotooɓе mum politigi, demokarasi puɗɗiiɗo ko ɓooyi tawi ina taccidi jolɗe keewɗe e leydi Farayse, o siftini ɓeen hoohooɓe darodinooɓe, o ruttii o jarfi ballal Senegaal feewde e leydí Farayse e sahaaji nde Almaañ tiimi ɗum, o feltii bonannde warngo Caarooy.
O hollirii wonde so Afrik tiiɗniima ina jogii jaaƴnde moƴƴere sabu ngaluuji tago ina tawee e mum, haralleeɓe e jom gannde inan ɗoo, ɗum firti ko kala ko ina fota wallitde ƴellitaare ngenndiiji ɗii ina woodaa.
Ko fayi arde o wiyi wonde hakkunde makko e Afiriknaaɓe wonata ko hakkunde gollodtooɓe e potal e dow kormondiral kono wonataa “ hakkunde daabaa e baɗɗiido dum ”. Ко ɗum waɗi ko lollirnoo hanki “ françafrique” joofata ko ɗo makko ɗoo, o wontaa jaɓde mbuuñaari, geɗe ɗe laabtaani ina ngona dabi gollondiral hakkunde makko e Afriknaaɓe etee maa o wallu Senegaal yooltude kaalisaaji gujjaaɗi ine ndesndoyee Farayse.
Kaaɗoo haala fof, silooɓe politigi tonngiri ɗum kono taƴondiral e politigi mo Sarkosii laawɗinnoo hakkunde Sarkosii hakkunde mum e Afriknaaɓe. Senegaal weltiimа heen no feewi sabu njilluuji ceertii, Sarkosii wiyiino ko “Afriknaaɓe luutaama taariik etee ngollaani ko ina haaltee ” kono so ƴeewaama, Hollande wonaa ɗum woni miijo mum, sabu hay so o joofaaki Sarkosii e konngol makko, yimɓe heewɓe ñaawi ko diskuur oon 2007, o jaaɓtii.
Kono Fadel Baro mawɗo fedde wiyeteende Ñalnde aset 13 oktoobar, to laamorgo RDC, hono Kinsaasa, Hollande wooraani laawol ngol fuɗɗinoo loowde, o holliri tan ko ŋakkeende demokarasii e leydi hee e jaɓɓugol jojjanɗe aadee kono kadi o holliri yiɗde makko yo R .D.C. hisnu ndimaagu leydi mum, waawa kadi hanndaade keeri mum. O jokkondiri toon e luulndiiɓe hooreejo leydi ndii hono “ Joseph Kabila ” teeŋti noon e “Etienne Tchisekedi ” (Eciyeen Cisekedi) e hoohooɓe pelle jojjanɗe aadee toon, o heɓii nii hurmbitde nokku mooftirɗo geɗe jaaynde mo leydi Farayse mahi tawi inniraa ko “ Flauribert Chebaye ”, jaaynoowo baraaɗo to RDC sabu darnde mum feewde e jojjanɗe aadee etee haa jooni ronkaama yo laamu laɓɓin sababuuji ngoon warngo.
Ina laaɓti wonde Hooreejo RDC e Hooreejo leydi Farayse paamondiraani hannde, ɗum ina feeñi e haala Hollande kono kadi jaabtawol Kabila holliri ko kamɓe alaa ko ɓe njawi e ko ɓe ngollotoo ko e fannuuji demokarasii e jojjanɗe aadee etee eɓe njahri yeeso e ngaal banngal, heddii ko еɓе njogii sifaa maɓɓe keertiiɗo. Ko ɗum waɗi eɗen mbaawi hiisoraade kaaldigal maɓɓe no “ kaaldigal faaɗɓe ” nii. E joofnirde mooɓondiral Afriknaaɓе е Farayse to Kinshasa, nanondire keewɗe piɓondiraama ko yowitii e demokarasi e jojjanɗe aadee hay so tawii renndinnooɓe toon ko ɓetde ƴellitagol demngaal Farayse e aduna oo.
Pottital OIF to Kinshasa rokkii laamɗo Farayse fartaŋŋe no facciriri ko hebori wonde dawrugol mum ko fayi arde hakkunde mum e Afriknaaɓe, baawngol tonngireede tan no hankadi ko en gollidiiɓe, gooto e men fof yo addu ko jogii, kuutondiren e dow potal e nuunɗal haa gooto e men fof naftoroo njeñtudi ndii. To bannge miijo e haala ko huunde waɗnde faayiida heddii ko hol no hebori tabitinireede, sabu Sarkosii nde laamii, ko ɗoo rewnoo kono ɗum laataaki sabu “ Françafrique ” mo o wiynoo hankadi gasii, ellee ko e yonta makko fof ɓuri doolnude.
Maamuudu Haaruuna Joop


