lundi, janvier 12, 2026
Google search engine
JaɓɓordeJoloojeMboorka (Wolkaa) Eyjafjöll filñitiima

Mboorka (Wolkaa) Eyjafjöll filñitiima

Ko meeɗaa yiyeede e winndere nde : cuurki dartinde yah-ngartaa hakkunde leyɗeele : kiin cuurki ummorii ko e Mboorka (wolkaa) puccitiika to leydi ina ina wiyee Islande. Ndiin leydi woní ko cevtam rewo, sara wuddu leydi, rewo Orop. Ko duungel teelngel nder diƴƴe geec, ɗo jaangol heewi, haa ko ɓuri heewde e sahaa o, ko ɗam penndiɗam. Nokku o ina woowti ko wayi noon, sibu omo waɗi ko ina tolnoo e 130 mboorka nguurka, ɗi ngandu-ɗaa sahaa e sahaa kala ina ngukkita jaynge e ɓakke caasɗe e hayngo kaaƴe, ɗum jiidaa e duule funndu. Kono tan, ɗeen duule funndu ko ɓurtude no feewi e ngol ɗoo laawol, sibu ɗe kaɗii laaɗe diwooje diwde e nder yoga e leyɗe Orop (Angalteer, Farayse …). Ko ɓuri heewde e kanndaaji maa uddaa, alaa laana juurotoo, alaa ndiwoowa, ɗannotooɓe njookii. Yeru, ñalnde alet 18 abriil, denndaangal kanndaaji Farayse udda.

Hay Afrik tinii baɗte mum, sibu yimɓe men jookiiɓe toon walla yiɗɓe yahde toon ina ndonki. Ko ɗum kadi addani Barak Obama e Sarkosi e laamɗo Angalteer e mo Sued e mo Espaañ kam e gardiiɗo leydi Almaañ hono Angela Merkel kala haaytude yahde tawtoroyeede wirwirnde hooreejo leydi Rumaani cankinooɗo e aksidaa laana ndiwoowa to leydi Riisi. Oo ɗoo wolkaa kaɗɗo laaɗe diwde to Orop hannde, filñitii ko ñalnde 20 mars : o fuɗɗorii ko wolƴude (no ngooƴam nii) hayngo kaaƴe, hade makko fuccitaade ñalnde alarba 14 abriil. Mboorka kaa wukkita ko doondi e ngabbon leydi cewkon. Fof saggoyi ko dow asamaan. So kon puɗɗiima tellaaɗe, e oon sahaa ina hulaa woto ɗum addude ñawbuuli, sibu yimɓe ngonata ko e foofde ɗum.

Ko ina wona jooni duuɓi 16 oo ɗoo wolkaa woni ko e iccitaade. Tuugude 1994, ɓetirde yerɓo leydi e maantorde GPS (pempe GPS) tinii ƴergol hayngo kaaƴe (magma). Ngam faamde ɗum, maa ciftoraa wonde Islande ko bannge jiyotooɗo geejol kaaƴe wolkaa peccitɗe geec Atlantik ummaade rewo fayde worgo. Yanti heen, Islande tiimi cot ko e “  nokku gulɗo  ” nder leydi, alaa ko heedi hakkunde mum en so wonaa 700 haa 800 km. Ina wayi no duunde Islande nde e hoore mum ko noon ardi : ko hayngo kaaƴe joowondiri ɗoon. Annduɓe ɓe mbiyi ni ɗum ɗoo ko fuccitannde tokosere. Tagi ɗum jogaade ɗee ɗoo baɗte hikka tan, ko sabu mum hawrude e keneeli ina tiindii Orop (bannge fuɗnaange worgo).

Hol ko saabii wolkaa oo fuccitaade jooni? Annduɓe ɓe mbiyi ko sabu kawrital hakkunde magmaa o (kayam kaaƴe) e galaas, ɗum woni hakkunde jeynde wulnge jaw e galaas ɓuuɓɗo reyum kuurinooɗo e hunuko wolkaa o. Ɓurondiral ɓurtungal nguleeki hakkunde geɗe ɗiɗi ɗee, fotde 1 100°C (ndiyam pasɗam ko 100°C fat), saabii mawnugol fuccitannde nde. Ɗum noon jibinta punndi e ndoondi koyndi no feewi kam e geɗe goɗɗe bayɗe no gaasuuji baɗɗi asidaaji, ko wayi no fuliyoor mo nganndu-ɗaa ko posone bonɗo (e hitaande 1 783 puccitagol wolkaa Laki sariino mo e Islande, wari jawdi e ko ina tolnoo e 3 000 Islanndenaajo sabu heege. Ndiin ndoondi saabinooma higgu e nder Orop. Won wiyooɓe nii oon higgu ina jeyaa e ko saabii waklitere waɗnoonde e oon sahaa Farayse, hono Révolution Française 1789). Addi ɗum ko e ndeen hitaande 1788, ngonka weeyo leydi moƴƴaano, ko ɗum waɗi coñal kadi moƴƴaani, heege yani e leydi he : ɗum ina jeyaa e sababuuji waklitere nde. Daartooɓe ɓee noon mbiyi sabinoo ngool bongol weeyo gaddungol heege ko puccitagol mboorka mbiyeteeka Laki to Islande tuggi 8 suwee 1783 haa feebariyee 1784.

Hannde noon, uddugol kanndaaji Orop, ko ngalu keewngu waasetee yaasetee heen. Haa arti noon wonande pelle jolngo diwooje, ko ina tolnoo e 147 miliyoŋ oroo (57 miliyaar ugiyya) ñalawma kalala mo laaɗe ɗe ndiwaani.

Islande (woni leydi galaas) ko dowla jeydo hoore mum, gonɗo e duungel peggungel, woni ngerjo ngel jokkondiraani e duuɗe winndere mawɗe ɗe, hono Amerik, Orop, Asii, Afrik e Ostaraali. Ndi woni ko Geec Atlantik rewo, hakkunde Groeland e Ekos. Ender 192 leyɗe jeyaaɗe e Fedde Ngenndiije dentude, heen 45 ko duuɗe peggude (insulaires). Njaajeendi wertallo leydi ndi ko 103 000 kilomeeteer kareе. Fotde 320 000 neɗɗo ina kodi e mayri. Laamorgo mayri wiyetee ko Reykjavik, ɗemngal mayri wiyetee Islande. Hade 200ɓ, ko kayri wonno leydi didmiri to bannge dañal e ƴellitaare. Isalnde jeyaaka tawo e Dental Orop. Ɓe mbaɗii jeyeede heen ñalnde 17 sulyee 2009, ina yaakoraa ma ɓe njaɓe heen.

Bookara Aamadu Bah

RELATED ARTICLES

WOPPU ƊOO YOWRE

Tiiɗno winndu ɗoo yowre maa
Tiiɗno winndu ɗoo innde maa

- Advertisment -
Google search engine

Most Popular

Recent Comments