«Kuutorgal gadanal, ñeeñɗungal kala leñol ko ɗemngal mum »
Wonande ɓe nganndaano, 2008 ko hitaande adunakoore ɗemɗe. Ko Batu kuftodinngu Fedde Ngenndiije Dentuɗe felliti ɗuum ñalnde 16 mee 2007. Unesco halfinaa juɓɓinde golle ɗee, nde tawnoo ko ɗum woni ngooroondi golle halfinaa to bannge nehdi e siyaas e gannde renndo e neɗɗanke, to bannge pinal kam e kumpital. Golle ɗee puɗɗetee ko ñalnde 21 feebariyee. Oon ñande woni hitaande jeenaɓere mawningol ñalawma adunake ɗemngal nehniwal. E nder ɗuum, Unesco ina noddi denndaangal laamuuji e juɓɓule Fedde ngenndiije dentuɗe, juɓɓule toppitiiɗe nehdi kam e pelle karalleeje e denndaangal ɓe ɗum toɗɗii, nde kebbinta golle paytuɗe e ndeenka ɗemɗe winndere ndee kala, haa arti noon e ɗemɗe deestotoode. Kuutorɗe kumpital kam e doggol golle baawɗe waɗeede yantude e doggol eɓɓaaɗe ina ngoodi ngam mawningol ndee ɗoo hitaande nde mballitta kisnugol e ndeenka denndaangal ɗemɗe leƴƴi winndere ndee, ɓe pelliti yo hitaande 2008 ndee won hitaande adunankoore ɗemɗe.
E nder ndeen ɗoon winndaande haa hannde, Batu kuftodinngu nguu, ina ɗaɓɓiri gardiiɗo fedde ndee, nde fotndata rip denndaangal sarwisaaji toppitiiɗi ɗemɗe ɗee, tawa ina rokka ɗumen kam en kala, ngalu e kattanɗe katojinaaɗe mbele ina mbaawa tabitinde golle mum en.
Ina feeñi e winndaande nde kadi, wasiya jowitiiɗo e kuutoragol ɗemɗe gollorɗe fedde ndee kala e nder golle departemaa kumpital fedde ndee, fotnda ɗemɗe jeegom ɗee rip, e nder ñiiɓirɗe fedde ndee. Jooɗaniiɗo toon leydi Anndoor teeŋtinii ndeenka ɗemɗe ɗee, sibu majje wonde ngooroondi ngalu pinal, jooɗaniiɓe toon Tunisi e Dental Riisi, kam enne ngabbitii e hollitde wonde ɗemɗe jeegom gollorɗe fedde ndee (Engele, Farayse, Españool, Sinuwaa, Arab e Riis) ina mbaawi wallitde moƴƴinde golle mayre. Jooɗaniiɓe toon Rumaani e Senegaal kam enne mbasiyii nde misiyonaaji Fedde Ngenndiije kuutortoo ɗemɗe nokkuyankooje ɗee.


