jeudi, octobre 23, 2025
Google search engine
AccueilPolitikDemokarasii, baylugol doosɗe, pollugol laamuuji ?

Demokarasii, baylugol doosɗe, pollugol laamuuji ?

Hol ko jotondiri ɗee geɗe tati  ? Firo demokarasi ko tippudi mbellitoori ɓesngu e sompude dowla tawa ko kam e hoore mum ɗowata ɗum, dowla darantooɗo nafoore nguun ɓesngu. Doosgal leydi ne ko kañum lelnata, yuɓɓina, fera denndaangal laabi potɗi ɗoofteede mbele demokarasi ina tabita he leydi. Naamnito-ɗen koye men waɗde hol ko kuudetaaji njahata ? Tawde wonii pollugol laamuuji, woytoraandu mum ko wonde laamuuji goodɗi ɗii ngonaa laamuuji demokarasi, ko baylooji sarɗiiji nanndiranooɗi (Doosgal) ngam yiɗde duumaade he laamu.

Demokaraasii guuraaɗo jooni  he nder leyɗeele Afirik, teeŋti noon he nder Afirik bannge hirnaange, ardi ko e diskuur « Baule » (leydi Farayse), konngol ngol  laamiiɗo Farayse e oon yonta (François Mitterand) huccinnoo he ardiiɓe ɗeen leyɗeele, wiyi ɗum en « ko fayi arde, jiɗɗo e mon liggodaade e leydi Farayse kala, ko maa sompa demokarasi he nder leydi mum… ». Ɗum addani yoga e leyɗeele Afirik etaade ñemmbude ɗum, njuɓɓini diisnondire mawɗe hakkunde gollotooɓe mum politigi, pelle renndo ekn. caggal ɗuum njuɓɓini « wooteeji », toɗɗii ardiiɓe dowlaaji hesɓe. Kono mbele ɗuum addanii demokaraasi sompaade he leyɗeele hee ? Ngaal naamnal ina hatojini e jaabawol tawo.

Caggal ooɗoon yonta « demokarasi » tuggi kitaale 90 haa hedde 2000, yonta keso “demokarasi” jibinaama, ina jeyaa e ko saabii ɗum naatgol soldateeɓe (walla duttagol mum en e gardagol dowlaaji » rewrude e pollugol laamuuji. Yeru mum koko njiy-ɗen dumunna ɓennuɗo oo to Mali, Caad e Gine hay so tawii eɗen nganndi ɗum fuɗɗorii ko Muritani e hitaande 2005. Hay so yeruuji ɗii ina ceerti no ngardi, ittataa ko soldateeɓe teetti laamuuji ɗii kala : to Caad ko ɓiɗɗo lomtii baaba mum maayruɗo kaawis, lomtaa he ko hormaaki doosgal leydi, to Mali e Gine ko siwil en laaminoo caggal suɓngooji e woote, hay so tawii ko Gine koo (ina jooɗtoraa waɗii labaƴ e sahaa nde poolgu bayyintee).Ko addani en joofaade ɗeen leyɗeele ɗiɗi, waɗi ɗuum ko ardinooɓe ɗum ɓee ko won njoorto mawɗo fawanoo he mum en sabu teskoreede ɓe he nder taariik maɓɓe ko he koyhoyi daraninooɓe demokarasi ɓe njeyanoo gila e kitaale 70 . Ɓe naati e politigi ko gila e darnde sanɗaaji afiriknaaɓe e kaɓtagol tiimaandi kesiri koloñaal Farayse gardunoongol e waame dillere « 68 », ɗum addaniino Alfaa Konndee ardineede fedde wiyeteende FEANF walla mbiyen Mooɓondiral Sanɗaaji Afirik Ɓaleejo wonɓe e njiimaandi Farayse. Ɓe loriino no feewi e laamuuji gadiiɗi ɗii sabu jokkude haɓtaade ɗiin laamuuji mbele potal ina addee he leyɗeele hee, demokarasi sompee, nguurndam ɓesngu moƴƴitinee. Niseer e gardagol Mammadu Isufu etiima seertude e ndiiɗoo mbaadi ndi musiɗɓe mum ƴetti, so suɓeede he wooteeji jaakoraaɗi ndewii laawol, nde o faandii timminde lajal ngal o rokkanoo, o hunii e yeeso aduna kala wonde o ɗaɓɓata lajal tataɓal saka memtaade Doosgal leydi, ko ɗum kadi woni ko laatii, o yahdi e teddungal makko.

So tawii saabii pollugol laamu Mali e gardagol Ibiraahiima Bubakar Keytaa (IBK)  ko iñcuru mawndu heɓtiindu Mali ummoraade rewo : murtugol leñol Tuwareg en jantodirngol e jihandiyankooɓe (wiyooɓe ina compa dowla tuugiiɗo e diine) e pelɓondiral leƴƴi hoɗɓe e hakkunde leydi ndii sabu caɗeele koɗdiigu (hakkunde fulɓe e dogon en), kono kadi jiilgol dowla oo ñawndaaɗi caɗeele ngenndi ndii (kisal yimɓe e jawɗeele mum en, heege e baasal, jaŋde e safaara ekn..), laamɗo oo ina tuumaa heedi heeda feewde he leñol mum e ɓesngu mum. Alfaa Konndee, gaagaa ko felaa e ko nanndi e IBK (wuuranaade leñol mum, jiiraade jawdi dowla), ardude wooteeji ɗi laaɓaani kono tenngiti ɗum fof dow ko daranaade caggal duuɓi sappo ɗi oo laamii, ko memtaade doosgal leydi ndii mbele ina newnan mo ruttaade he laamu. Ɗuum ina jeyaa e woytoraandu mawndu ndu folluɓe laamu nguu kuutortoo ngam dagnude bonannde mum en, kono yoga e ɓesngu Gine, sabu mum mettinnoode memtagol Doosgal leydi, ina ngondi he maɓɓe he ɗuum.

Eɗen mbaawi hiisaade wonde en naatii he « yonta ɗimmo pollugol laamu » ngu soldateeɓe ummanii, tawde wonii ko fotnoo falanaade en ɗum koo, kam dagnata ɗum, laawɗina ɗum, ɗum woni dental renndo adunaaru nduu (communauté internationale) e wallidiiɓe mum e nder Afirik, U.A. (Dental Afrik) e CEDEAO (Dental Dowlaaji Afirik bannge Hirnaange). Pollugol dowlaaji ko huunde harminaande e nder ɗeeɗoo pelle ɗe njoopi-ɗen kala, kono ɗum haɗaani ɗum waɗde. Etee ɗum heewi joofde tan ko e laawɗingol kuudetaaji ɗii hay so tawii e fuɗɗoode ɗeen pelle ina keewi wiyde « njowii ɗiin laamuuji e jeytoragol e pelle ɗee », won e mum en « kaɗtee ɗannaade caggal leydi walla jawɗeele mum en desanooɗe toon pawee juuɗe » ekn. Ɓe parlinee darnude laamu cabborgu tawa ko siwil en ɗowata ɗum keborngu ɗowde dowla oo he oon mudda, yuɓɓina wooteeji. Ɓeen keewaani ɗum salaade sabu ina nganndi tan ɗum addantaa ɗum en ɓooraade laamu haa laaɓa, ina puuntiranii ɓooriima comci soldateeɓe ngontii siwil en mbele ina njeytoree e wooteeji juɓɓinteeɗi ɗii, ko waɗnoo ɗoo he Moritani e hitaande 2009 ko yeru mum.

Ko waɗi Gine koo ko ɗoon hebori rewde sabu ko ɗuum waɗi Caad e Mali ko ɓooyaani, ɗum noon « deftere janngirtee ko banndum ». Ina tijjanoo nii pollugol laamu nguu koko hebori arde fawaade he caɗeele guuraaɗe toon ɗee (faggudu, renndo, demokarasii ekn. Caɗeele noon so ñawndiraaka laabi demokarasi heewi rewde heen tan ko murtooji ɓesngu walla pollugol laamuuji ko ɓuri newanaade soldateeɓe koo. Ina ñohee nii ɗum hebornoo ummoraade ko e yimɓe ɓattiiɓe mo (hay so tawii Dummbuyaa hiisetee ko e ɓurɓe ɓadtaade mo jeyanoo), waɗde ɓe mbaddi ko adel, Mamadi Dummbuyaa daɗi saka noon e nanallaji, ina wiyee Alfaa Konnde ina wondi e ñawu ɓenndungu ngu o daɗataa. Ma a taw ɗum jeyaama hankati e aadaaji ginenaaɓe nde pollata laamu ko maa njenanee laamɗo mo mbaɗdata oo ko gasdaaɗo (Seeku Tuure e Lansana Konte).

Yonta loppitgol laamuuji soldateeɓe he juuɗe ardunooɓe e wooteeji, ndewra e laamuuji cabborɗi ruttiima e weeyo politigi leyɗeele Afirik, so won humpito seeɗa ndañno-ɗen heen e laamu Jerry Rawlings to Gaana, walla Tomaas Sankara to Burkina Faso walla e Aamadu Tumaani Tuure to Mali, ko rewi heen koo dee seɓoraani. Ɓe ciftor-ɗen ɗoo ɓee kam won ko mbayli : ndokkitii ɓesnguuli mumen ndimaagu mum, mbaylii hay so seeɗa nguurndam mum, kaɓiima no doole mum en potirnoo borjingol jawdi ndenndaandi, ciyni no kattirani demokarasi e wellitaare ekn. Kono rewɓe he maɓɓe ɓee, so wonaa ko mbonni alaa ko peewni. Ina jeyaa he ko saabii ɗum, yoga e maɓɓe ko kanndorɗe laamɗo mo ɓe polli oo, mo ɓe njamfii ɓe nduttii eɓe ngolloroo no oon gollortonoo. Laaɓii en tan hankati, soldateeɓe Afirik, njoltii e lammba politik kaa etee ngontaa ƴeeŋ. Ko ɗum waɗnoo en wiyde, he binndanɗe men jawtuɗe wonde « soldateeɓe men ngontanii en tuuba horde ».

Maamuudu H. Joob

Article précédent
Article suivant
RELATED ARTICLES

LAISSER UN COMMENTAIRE

S'il vous plaît entrez votre commentaire!
S'il vous plaît entrez votre nom ici

- Advertisment -
Google search engine

Most Popular

Recent Comments