Ko ɓooyaani koo won wiɗtooɓe caakti njeñtudi wiɗto mum en kulɓiniindi : “ wuddere ɓaleere arwannde ine waawi kalita ɗoo e 2035 ”… tee maa en mbaaw sooynaade ɗum, ɗo ngon-ɗen ɗoo !
Ko firti wuddere ɓaleere arwannde ?
Ine sikkaa, ɗee geɗe weeyo kawniiɗe, hono gudde ɓaleeje garwane, peeñi ko ɗoon ɗoon caggal Big Bang (Dulɓitere Mawnde), ko ine wona jooni 13,8 miliyaar hitaande). Aɗe ceerti e gudde ɓaleeje « gaadoraaɗe ɗee », sibu kañje ɓuri famɗude, kono aɗe ñisi no feewi. E miijo Stephen Hawking, ɗe caayirta ko seeɗa seeɗa, haa ɗe kalita kalitannde moolanaande, ɗe majja.
Hol sabaabu ko jooni ?
Gila ndeen haa hannde boom, cikkatno-ɗen ko kewu baaɗo noon, kewata ko laawol gootol nder 100 000 hitaande kala. Kono, won wiɗto heso wiyi, ine sikki, e nder 90 % fartaŋŋe, kalito ine waawi kewde nder duuɓi 10 paaɗi, tawi kaɓirɗe men hannde ɗee ine mbaawi natande en ɗum, kolla en.
So ɗuum kewii, niiwnorɗe baaɗe no HAWC (Meksik) walla LHAASO (Siin) maa mbaaw ƴettude caafe gamma kaaɗtudi semmbe, kalitannde ndee. Wona goo, baaw-ɗum addande en :
- teeŋtinde goodaangal gudde ɓaleeje garwane,
- dallinde ko wiyetee caafol (radiation) Hawking,
- ine waawi feeñnina pecoron keson njokkondirkon e ɓakdi ɓaleeri.
Waklitere mawnde na tijjaa
E wiyde annduɓe ɓee, ko ɗum fartaŋŋe bajjo ngam huuñtitaade sirluuji winndere ɓurɗi luggiɗde. Enen yimɓe heddiiɓe wonde he leydi ɓee, ɗum wayata e men ko no pettingol jayli weeyo nii (feu d’artifice cosmique), jogorngol heddaade e daartol koodewal.

Stephen William Hawking jibinaaɗo 8 saawiyee 1942 to Oxford, sankii ñalnde 14 mars 2018, ko ganndo ɓalliwal miijiwal, biritannaajo. Ko o neɗɗo lolluɗo. Ko o jannginoowo hiisiwal to jaaɓi-haaɗtirde Cambrige, tuggi 1980 haa 2009. Ko o bittoowo ŋanaa. Omo anndiraa binndanɗe ganndal he fannu doosɗe ɓalliwal (cosmologie) e salndu ɓalliwal toppitiindu jokkorndiral dirtiwal ñilliwal (mécanique quantique) e yowito huuɓtodinngo (relativité générale) ganndiraaɗo “gravité quantique”, haa arti ko faati e gudde ɓaleeje. Wiɗtooji makko ɓurɗi maatinde, ɗi o wallondiri e Roger Penrose, njowitii ko e lelnugol dallinanɗe paatuɗe e teelɗuɗe (singularité) nder catal yowito huuɓtodinngo, e tijjagol miijtiwol wonde gudde ɓaleeje ine poti yaltinde ko anndiraa hannde caafol Hawking (rayonnement de Hawking).

Roger Penrose, jibinaa ko 1931. Ko o ganndo hiisiwal, e ɓalliwal miijiwal. Ko o biritaannaajo, keɓɗo njeenaari Nobel ɓalliwal e hitaande 2020. Lollini mo ko wiiñooji makko paatuɗi he yowito huuɓtodinngo e gudde ɓaleeje, ɗi o waɗdi e Stephen Hawking. Omo anndiraa kadi ŋeñi Penrose he hiisiwal (ŋeñi nokɓetiwi ɗi ngoppataa ŋalde, tee pawondirtaa so pawaama he wertallo), ko jiidaa e miijooji makko kesi paatuɗi e hakilantaagal e iwdi winndere.
l Caafol Hawking ko feeñfeñre miijiyaagal, nde ɓalliwo biyeteeɗo Stephen Hawking sakkiti e hitaande 1974. Ngal sifotoo ko jaltingol leefngol pecore e caafe ummoroytooɗe he wuddere ɓaleere, sabu baɗte ñilliwe, saraaji wiiwaano.
- walla mbiyen : ko miijo luulndiingo ko anndanoo « alaa ko waawi yaltude he wuddere ɓaleere », dirtiwal ñilliwal ine ɗaminii maa gudde ɓaleeje mbaasir seeɗa-seeɗa ɓakdi mum en, e mbaadi caafe. So juutii, rewata heen ko ndi saaya haa laaɓa.
- Ɓakdi ɓaleeri ko sifaa ɓakdi ndi yiyotaako, ndi yaltintaa annoore, ndi yaltintaa hay caafal gootal ; ɗum noon, ndi hay niiwnorgal gootal waawaa laaɓtindaade. Kono goodal mayri ine anndaa, rewrude e baɗte ɓaaƴo : andi fooɗa ɓakdi njiyotoondi (koode e jiiryiire), andi jogii baɗte e dille winndere.
- Tonngol : ɓakdi ɓaleeri wayi ko no ɗacce nii « ɗacce ɗe njiyotaako » ɗakkondirooje jiiryiire hakkunde mum en. Andi wona hedde 85 % denndaangal ɓakdi winndere.
Bookara Aamadu Bah