2 077 biro woote, fotde miliyoŋaaji tati e teemedde joy ujunere ɗerewol woote, 6 231 wakannde woote, ɗum jiidaa e butelaaji kaadam e tampoŋaaji ekn : ɗum na jeyaa e ko laamu Muritani e ballondiral e CENI potnoo heblude ngam yuɓɓinde woote ɓennuɗe ɗe. ;um jiidaa e otooji jolngo, e ko ina ɓura 6 000 tergal birooji woote, ɗum jiidaa e halfinaaɓe kisal … …
Ñalnde 19 noowammbar, hedde waktu 10ɓo, ƴeewooɓe Dental Orop ceedtiima wonde njuɓɓudi woote ɗe moƴƴii to bannge heblo kaɓirɗe e yimɓe. Ko heddii koo ne, yimɓe ɓe nootiima, ngootii tigi-rigi : santaas wootɓe ɓe tolniima, wonande woote tati ɗe, e 71,92%. Nde tawnoo noon ko ngolɗoo woni go’o ko ɗerewol woote bajjol ina huutoree, heewɓe woote mum en feewaani (yeru, wonande woote depitee doggol ngenndiwol ngol, ɗereeji bonɗi ɗi tolniima e 184 290 (23,62%), tee ina woɗɗondiri e woote ɗiɗi keddiiɗe ɗee, ɗe ɗereeji mum bonɗi tolnii e 107 535 (10,09%) wonande woote meeri e 78 201 (10,51% wonande woote depiteeji diiwaan). Waɗii nokkuuji ɗo winndinooɓe njiyaani inɗe mum en, kono, e kuuɓal, yimɓe na kawri doggol woote ngol ina moƴƴi.
Soofaaji kadi ngootiri ko no Muritaninaaɓe heddiiɓe ɓee nii. Birooji woote jirlotooɗi ittaama … denndaangal geɗe ballitunooɗe nguyka woote etaama itteede walla kam usteede. Nii woni, tee njeñtudi woote ɗe ndokkaa nde hay gooto yeddaani ; alaa kadi gullitiiɗo wujjaama. Ɗum ko huunde mawnde. Ko poolgu wonande ɓesngu Muritani, ngu nganndu-ɗaa ina waawi jaɓde nehdi, ina waawi gollaade e deeƴre. Eɗen njakorii noon suɓaaɓe ɓe cuɓraaka leñol walla banndiraagal walla jawdi. Eɗen njaakorii ɓe cuɓraa piɓle maɓɓe e moƴƴugol tuugnorɗe maɓɓe e yarlitaare maɓɓe e tawa kadi ko e nafoore renndaande.
Limooje woote ɗe ko nii ciforii :
1. Woote depitee : doggol ngenndiwol
- Winndiiɓe 1 072 976
- Wootɓe 780 070
- Santaas wootɓe 72,7
- Woote niilɗe 184 290
- Santaas woote niilɗe 23,62%
- Woote moƴƴe 595 780
- Ɓe ngootanaani hay gooto 9 535
- Limoore siisuuji 14
2. Woote depitee : doggi diiwaan
- Winndiiɓe 1 072 541
- Wootɓe 744 298
- Santaas wootɓe 69,4
- Woote niilɗe 78 201
- Santaas woote niilɗe 10,51%
- Woote moƴƴe 666 097
- Ɓe alaa mo ngootani 12 386
- Limoore siisuuji 81
3. Woote meeri
- Winndiiɓe 1 066 023
- Wootɓe 785 317
- Santaas wootɓe 73,67%
- Woote niilɗe 107 535
- Santaas woote niilɗe 10,09%
- Woote moƴƴe 677 782
- Ɓe alaa mo ngootani 6 682
- Limoore konseyeeji 3 677
Njeñtudi woote meeri
- Parti maa doggol Limoore konseyeeji Limoore daaɗe
- Jaambureeɓe 1 543 252 914
- RFD 555 106 952
- PRDR 427 74 143
- UDP 225 31 129
- UFP 201 36 900
- APP 130 41 997
- UCD 96 15 592
- RDU 90 17 432
- ALTERNATIVE 80 15 263
- HATEM 79 17 550
- RD 47 13 697
- FP 46 7 379
- SAWAB 35 7 443
- TEMAM 27 6 593
- HATEM+APP 16 2 982
- RFD+IND 13 2 074
- PSD 10 2 717
- PLEJ 8 2 399
- RFD+RD 7 622
- APP+RFD 6 1 377
- AJD 5 2 996
- UCD+RFD 5 1 264
- IND+HATEM 5 1 006
- UFP+RDU 4 682
- RFD+UFP 3 738
- RNUJ+APP 3 714
- RPM+APP 3 632
- RDU+UDN 3 295
- RNUJ 2 755
- UNDD 2 749
- PMDE 2 466
- UCD+PCD 2 197
- APP+RFD+UFP 2 182
- RNDLE 1 732
- RFD+APP+IND 1 671
- RD+APP 1 192
- RFD+RDU 1 157
- RD+FP 1 156
- PLEJ+FP 1 153
- PTG 0 575
- PMRC+PMR 0 401
- PCD 0 346
- PMRC 0 146
- RD+HATEM 0 60
- RPM+UFP 0 52
- PMR 0 44
- RPM+PCD 0 28
- PAD 0 13
* Doggi ISLAH kiisaa ko e jaambureeɓe he
Ɓe ceedtiima
CENI, e gardagol hooreejo mum hono Sheex Siidi Ahmed wul Baabamiin, yuɓɓinii ñalnde talaata 5 oktoobar 2006 yeewtere jaynde ngam waɗde seedantaagal daawe ɗiɗi woote ɗe kala. O hollitii weltaare maɓɓe e no golle ɗe njahri nii, haa arti noon e jaaburaagal laamu teskangal ngal, ustagol wooteeji niilɗi e daawal ɗiɗmal ngal. O yettii heen ɓesngu Muritani sabu kellifuya holli o. O yettii kadi ballal ƴeewooɓe ɓe, jeyaaɓe e leydi he walla arɓe, ngaddi ngal. O hollitii kadi wonde CENI toppitiima denndaangal ca- ɗeele hollitanoo, tee dañanii ɗum e safaara e ballondiral e laamu ngu e ɓe ɗeen caɗeele toɗɗinoo ɓe.
Dental Afirik ina weltii e no woote ɗe njahri nii «Dental Afirik e miin e hoore am, miin nulaa- ɗo Hooreejo Goomu Afirik, e min njetta CMJD kam e guwarnama mum kam e denndaangal ɓesngu Muritani sabu ngalɗoo daawal mawngal ngal ɓe mbaɗi feewde e demokaraasi bellitaaɗo». O jokki heen «min ndewindiima no moƴƴi juɓɓingol nga- ɗoo daawal ɗiɗmal woote depiteeji, no min ndewindirinoo daawal gadal ngal nii. Woote ɗe mbaɗii e nder deeƴre e laaɓal e jaaburaagal laamu ngu».
Fedde Mooɓondiral Islaamyankeewal. «Fedde Mooɓondiral Islaamyankeewal» (OCIɗ tawtoranoonde daawal gadanal woote ɗe, ina seedtii wonde “daawal ɗiɗmal ngal ne waawii waɗde e nder nuunɗal e laaɓal e jaamburaagal». Ɓe kollitii kadi wonde «njuɓɓudi woote ndi ina moƴƴi». E nder ɗuum aɓe njetta ɓesngu Muritani «ngu nganndu- ɗaa hollitii mbaawka mum ɗowde demokaraasi e nder kellifuya e hakilantaagal».
Fedde Leyɗe Aarab. Fedde Leyɗe Aarab (Ligue Arabeɗ seedtiima wonde woote 19 noowammbar e 3 desammbar «mbaɗii e nder wellitaare e nuunɗal e laaɓal, fawaade e no ɗum yiɗiraa e nder winndere ndee nii». Ɓe kollitii wonde ɓe njilliima huunde e birooji woote e daawal ɗiɗmal woote depiteeji ɗi, tee ɓe teskiima heen njuɓɓudi moƴƴiri sanne, hono no e daawal gadanal ngal nii. Denndaangal geɗe basiyanooɗe, jowitiiɗe e tawtoregol yonaaɓe doggi ɗi kam e yonaaɓe CENI walla 9eewooɓe jeyaaɓe e leydi ndi e arɓe fof, ɗooftaama. Aɓe teskii kadi alaa fof gullitiiɗo huunde walla jedduɗo njentudi woote ɗe, haa ko ina usta hoolaare e majje. Ardinoo ngoɗoo lappol ko biyeteeɗo ƴuusef Rahmaaniyaa.
Pelle Afriknaaje ɗe ngonaa laamuyankooje «sabu teskaade laaɓal woote ɗe, e daawal mum en gadanal e ɗiɗmal fof, Pelle Afriknaaje ɗe Ngonaa Laamuyankooje ina mbeltii e njuɓɓudi majje, sibu ɗe mbaɗii e nder wellitaare e laaɓal e demokaraasi». Eɗen ciftina tan ɗee pelle jeegom garnooɗe sunnaade woote ɗe, ina njoginoo ƴeewooɓe njeenayo to kominaaji Rooso, ɓaad naaga e Aksuus, ɗo ko ina tolnoo e 50 biro woote udditanoo. Ardii ooɗoo sete ko biyeteeɗo Tuure Degbara Innosent.
Fedde Adunankoore Frankofoni (OIF) e gardagol Muhammed Auajjar, meeɗnooɗo wonde kalifu toppitiiɗo ko fayti e jojjanɗe aadee to leydi Maruk. Ina wayi no ko o nulaaɗo Abdu Juuf, hooreejo Fedde ndee. Oo ɗoo sete heɓii jokkondirde ɗo e ardiiɓe partiiji politik Muritani ɓurɗi maantinde, e hoohooɓe renndo, kam e juɓɓule e yimɓe laamu halfinaaɓe golle ɗee. Ɓee ɗoo ƴeewooɓe njilliima ko ina wona 100 biro woote e nder diiwaan Barakna e Tararsa. Ɓe ceedtiima wonde woote ɗe “mbaɗii e nder deeƴre e kellifuya, nder weeyo wellitare”. Heddii noon ko won wasiyaaji ɓe mbaɗi ngam ɓeydaade kadi moƴƴinde njuɓɓudi woote e ko fayi arde. Ɓe mbasiyiima :
- nde terɗe birooji woote ɗi ɓeydotoo hebleede ;
- ɓeydaade faamninde yimɓe ɓe hol no ɗerewol woote ngol huutorirtee;
- ɓeydude diisnondiral hakkunde laamu ngu e partiiji politik ɗi e CENI;
- gaddaade potal wonande denndaangal kanndidaaji e woote gardagol leydi potɗe yuɓɓineede e mars 2007 to jaaynirɗe to : haa arti noon to rajo e tele; -ɓeydude nanondiral e diisnondiral puɗ- ɗangal ngal.
Sete ƴeewooɓe Dental Orop e gardagol Sokna Anne Marie Isler Béguin. Oo ɗoo sete ko ɗoo woni gila e leydi oktoobar. Ɓe neldii, e daawal ɗiɗmal woote ngal fotde 51 ƴeewooɓe e yoga e diiwanuuji ɗo woote ɗe potnoo waɗteede. Ɓeen keɓii yuurnitade 263 biro woote ñalnde heen. O wiyi wonde “ɗee ɗoo woote moƴƴitinii ngonka rewɓe, sibu 17 depitee debbo toɗɗaama, tee 30% e konseyeeji ɗi ko rewɓe”. O hollitii “weltaare makko e jaamburaagal laamu ngu” kono o wiyi wonde “jaamburaagal ardiiɓe birooji woote ɗi ko ngoƴa”. O yettii laa- mu kam e ɓesngu Muritani fof.
Doggol depiteeji toɗɗaaɗi e woote 19 noowammbar (Woote1) e 3 desammbar (Woote2) 2006
- Innde e yettoode Parti maa doggol Nde Toɗɗaa
- Jaambureeɓe : depiteeji 39
- Mhd Aali Sheriif Doggol ngenndiwol Woote 1
- Mhd Saalem wul Ahmed Biir Moghreyn Woote 1
- Sheex Ahmed wul Khalifa Kankoosa Woote 1
- Kaaba wul Elewa Kankoosa Woote 1
- Luuleyd wul ɓeddaad Waadaan Woote 1
- Mhd Mahmuud Ghaswani Bumdeid Woote 1
- Wul Chrif wul Buuh Ahmed Tisiit Woote 1
- Siidinaa Abdaraamaan Sehilbaabi Woote 1
- Mhd Abdallaahi wul Mhd Nuwaasoot Woote 1
- Mhd ƴahya Mhd Lemiin Nuwaasoot Woote 1
- Khattri Ely Neema Woote 2
- Faatimettu Mhd Yarba Neema Woote 2
- Abdarahmaan Chein Amurj Woote 2
- Mhd Turaad Amurj Woote 2
- Fih El Maan Kash Basikunu Woote 2
- Mahfuud Siidi Jigenni Woote 2
- Taaleb Mustafaa Mhd Lemiin Jigenni Woote 2
- Ahmeddu Hamuud Temmbedara Woote 2
- Labb Mhd Temmbedara Woote 2
- Kamara Aali wul Yense Woote 2
- Siidi Mhd Umar wul Yense Woote 2
- Esata Hamam Ayyuun Woote 2
- Taaleb Siidi wul Kiliif Ayyuun Woote 2
- Mhd Lemiin Siidi Mhd Tamsakett Woote 2
- Mhd Faadel Teyyib Kiifa Woote 2
- Hama Moktaar Kiifa Woote 2
- Slaama Abdallaahi Geeru Woote 2
- Kan Mustafaa Geeru Woote 2
- Aysata Umar Kayhayɗi Woote 2
- Mhd Abdallaahi Guellaay Magaama Woote 2
- Mammadu Mammadu Magaama Woote 2
- Aminata Mawluud Eeleega Woote 2
- El Huseyn Ahmed Haadi Eeleega Woote 2
- Bah Aliyuun Ibraa Baabaaɓe Woote 2
- Jemaal Mhd ƴeddaali Waad Naaga Woote 2
- Baaba Siidi Mederdara Woote 2
- Siidi Mhd Hamam Attaar Woote 2
- Mariem Haymuud Attaar Woote 2
- Arbi Siidi Ali Singiti Woote 2
RFD : 16 depitee
- Bilaal wul Mhd Keer Masen Woote 1
- Ahmed wul Abdel Kadr Butilimit Woote 1
- Ahmed wul Hafdallah Butilimit Woote 1
- Mhd Saalem Mhd Lemiin Erkiis Woote 1
- Mhd Abdarrahmaan Taaleb Erkiis Woote 1
- Sheex wul Hamdi Nuwaadibu Woote 1
- Hawwaa Taaraaore Sehilbaabi Woote 1
- Haamiidu Baaba Kan Nuwaasoot Woote 1
- Nana Mintu Sheexna Nouakchott Woote 1
- Mhd Mahmuud Lemmaat Doggol ngenndiwol Woote 1
- Mayram Mintu Bilaal Doggol ngenndiwol Woote 1
- Yaakub wul Lemiin Doggol ngenndiwol Woote 1
- Mhd Babanaa Barkéol Woote 2
- Mhden Mhd El Aalem Rosso Woote 2
- Mah Semetta Rosso Woote 2
- Siidi Ahmed Mhd Misriyya Woote 2
UFP : depiteeji 9
- Haabu Sillaa Sehilbaabi Woote 1
- Kajjata Maalik Nuwaasoot Woote 1
- Mhd Mustafaa Bederdiin Doggol ngenndiwol Woote 1
- Seyn Ahmed Saalem Barkewol Woote 2
- Habiib Ibraahiim Jah Munngel Woote 2
- Sih Sammba Siree Koorka Ɓoggee Woote 2
- Kebbaad Sheex Ɓoggee Woote 2
- Siidi Mhd Yadi Tiisiksa Woote 2
- Afliyuha Lehthana Tiisiksa Woote 2
PRDR : depiteeji 7
- Mhd Muttaar wul Saamel Awjeft Woote 1
- Sageer wul Mbaarek Nuwaasoot Woote 1
- Siidi Mhd wul Mhd Vall Doggol ngenndiwol Woote 1
- Mintaata Mintu Ahdid Doggol ngenndiwol Woote 1
- Khaddad Lemraabot Efderik Woote 2
- Hammadi Meimou Kobeni Woote 2
- Babah Ahmed Taleb Kobeni Woote 2
APP : depiteeji 5
- Daddaah wul Mhd Saalem Nuwaadibu Woote 1
- Maaluuma Mintu Bilaal Nuwaasoot Woote 1
- Kaaliil wul Teyyib Nuwaasoot Woote 1
- Masauud wul Bulkayri Doggol ngenndiwol Woote 1
- Saydu Hamaat Sall Suwoyraat Woote 2
- ISLAH : depiteeji 5
- Saalek wul Siidi Mahmuud Doggol ngenndiwol Woote 1
- Mhd Jemil wul Mansuur Nuwaasoot Woote 1
- Siidi Mhd Mhd Lemiin Tintaan Woote 2
- Mahfuud Mhd Tintaan Woote 2
- Mhd Mustafaa Mhd Saalem Muttalasaar Woote 2
- HATEM : depiteeji 3
- Abdaraamaan wul Moyne Nuwaasoot Woote 1
- Saleh wul Hanena Doggol ngenndiwol Woote 1
- Mullaay Ibraahiim Muttalasaar Woote 2
- RDU : depiteeji 3
- Namatu Ahmed Nuwaasoot Woote 1
- Naagi wul Siidi Mhd Doggol ngenndiwol Woote 1
- Siidi Sheex Waalata Woote 2
- UDP : depiteeji 3
- Naanna Mintu Muknaass Doggol ngenndiwol Woote 1
- Aadama Mammadu Sy Mbuun Woote 2
- Muttaar Teyyib Mbuun Woote 2
- RD : depiteeji 2
- Mustafaa Abdaraamaan Doggol ngenndiwol Woote 1
- Gassem wul Bellaal Nuwaadibu Woote 1
- A L T E R N A T I V E : depitee gooto
- Abdel Ajiiju Mustafaa Aksuus Woote 2
- FP : depitee gooto
- Mhd Sheex Abou El Maali Doggol ngenndiwol Woote 1
- UCD : depitee gooto
- Bah Huudu Mbaañ Woote 2
Kalifu Geɗe Nderndere saaktii njeñtudi woote ɗee
Muhammed Ahmed ɓul Muhammed Lemiin, Kalifu Geɗe Nderndere, Poosto e Telekom, bayyinii ñalnde 4 desammbar 2006, njeñtudi kuftondinndi woote depiteeji baɗnooɗe ñalnde 19 noowammbar e 3 desammbar 2006. O wiyi : «e fawaade e njeñtudi woote 16 noowammbar 2006, woote ɗe mbaɗtaama ñalnde 3 desammbar 2006 e nder 33 tunɗi woote, ɗo 66 doggol pooɗondirtunoo, tawi heen 34 ko doggi jaambureeji, 32 doggi partiiji.» «;eeɗoo woote njahrii no moƴƴi sanne. ;um ko seede wonde muritaninaaɓe ina pini». «E fawaade e seedanteeje woote Goomuuji kalfinanooɗi renndinde njeñtudi woote ɗe e nder diiwanuuji ɗi, miɗo hollita ɗo njeñtudi woote baɗtaaɗe ɗe :
- winnditiiɓe : 632 956 ;
- wootɓe : 439 835;
- woote niilɗe : 27 289 ;
- woote moƴƴe : 412 546 ;
- Ɓe ngootanaani hay gooto : 10 361
E ngalɗoo daawal woote partiiji politik ndañii 21 siis peccitoriiɗi niiyene :
- UFP 5
- PRDR 3
- RFD 3
- UDP 2
- HATEM+APP 2
- RFD+UFP 2
- UCD 1
- RDU 1
- APP 1
- Alternative 1
- Doggi jaambureeji 31 siis
E fawaade e njeñtudi daawe ɗiɗi woote depiteeji ɗe, Asammbele Ngenndi ko nii lelorii:
Parti politik walla doggol limoore joɗle
- RFD 15
- PRDR 7
- PUDS 1
- RNLDE 1
- APP 5
- UFP 8
- UDP 3
- HATEM 2
- FP 1
- RDU 3
- RD 2
- UCD 1
- Alternative 1
- HATEM+APP 2
- RFD+UFP 2
- Doggi jaambureeji 41
Keeweendi rewɓe tolniima e 18%.»
Geɗal rewɓe
Ina jeyaa e ko maantini e woote hikka ɗe tawtoregol rewɓe e woote he. So tawii adan rewɓe ko wootooɓe tan ngonnoo, hikka ɓe ngootii, ɓe ngootanaama. E denndaangal konseyeeji leydi ndi, e nder teemedere kala, heen noogaas, ko famɗi fof, ko rewɓe.
E nder Asammbele oo kadi, depiteeji 1Ɓ ko rewɓe. Eɗen ciftina noon addani rewɓe dañde ɗii konseyeeji e depiteeji fof ko feere ƴettanoonde e ñalɗi diisnondiral ngenndi baɗnooɗi e oktoobar 2005, wiynde yo rewɓe ndokke géɗal mum tolningal e noogaas nder teemere (20%ɗ neɗɗo toɗɗaaɗo to bannge woote kala. Ndeen ɗoon feere kadi laatii ko nde laamu ngu ƴetti sariya kollitoowo no doggi woote poti leloraade : Nii woni e nder doggol baɗngol yimɓe 9 haa 11, so debbo ardaki, alaa e sago debbo wona ɗiɗaɓo, caggal ɗum, debbo goɗɗo wona nayaɓo. E nder doggol ngol yimɓe 15 haa 1Ɓ, debbo ardotoo walla wona ɗiɗaɓo, caggal ɗum kadi wona joyaɓo e jeeɗaɓo. E nder doggol ngol yimɓe 19 haa 21 debbo foti ardaade walla wona ɗiɗmo, caggal ɗum goɗɗo wona joyaɓo, jeeɗaɓo e jeetaɓo. Doggol woote ngol ɗooftaaki ngoo lelngo fof jaɓaaka. ɓonande depiteeji, sariya ina farlini ko e nder laamorɗe diiwanuuji jeetati ɗo depiteeji ɗiɗi toɗɗetee (ɗiin ngoni Neema, Ayyuun, Kiifa, Kayhayɗi, Eeleega, Rooso, Attaar e Tiisiksaɗ ko debbo e gorko njahdata. ɓonande diiwanuuji ɗo depiteeji tati toɗ- ɗetee (Nuwaadibu e Sehilbaabiɗ so debbo ardaaki, alaa e sago wona ɗiɗmo. ɓonande doggi depiteeji ɓur- ɗi yimɓe tato (doggol Nuwaasoot e doggol ngenndiɗ, e nder limoore yimɓe nayo fof, alaa e sago waɗa rewɓe ɗiɗo e worɓe ɗiɗo. Ina waawi wiyeede noon addani rewɓe ɓe dañde ɗiiɗoo palasuuji ko darnde laamu ngu e yiɗde mum kam e darnde rewɓe ɓe e koye mum en e partiiji politik, teeRti noon e ardinɓe rewɓe e nder doggi mum en.
Ƴoogirde : AMI, Firo : Bookara Aamadu Bah


