Pottital gaaci daande maayo juɓɓinteengal kala hitaande waɗata hikka ko tuggi 06 haa 09 deesamburu to Boggee e to Demet. Ngam heblanaade pottital ngal seteeji gure ɗiɗi ɗee kawritii e ardiiɓe Daande Leñol to Ndakaaru ngam lelnude tippudi ndii e ƴeewde no njuɓɓudi ndii yahrata. Ngaal pottital waɗi ko tuggi 05 haa 07 oktoobar.
FESTIVAL DES DU FLEUVE 2012 COMING SOON…
Koolol garoowol Pottital Gaaci Daande Maayo naatanii daawal tabitingol ngol. Ngam hollirde ngootaagu e wonde ngal pottital hakkunde leyɗe, hikka ko Ɓoggee (Muritani) e Demet (Senegaal)al) njaɓɓotoo ngol. Kawral gadanal ngam heblanaade ɗeen ñalaaɗe yuɓɓinaama to Ndakaaru, ngal renndini ko nelaaɓe gure ɗiɗi ɗee e gardagol meeriiji mum en, kam e hoolaaɓe Baaba Maal. Ko ɓuri heewde e lelngo golle ɗee nanondiraama.
Udditgol pottital ngal waɗata ko to Ɓoggee ñalnde 07 bowte (desaamburu), golle ɗee uddee to Demet ñalnde 09 ndee. To Ɓoggee too kadi, maa waɗe toon wejo wondude e njeeygu e geɗe ganni e golle Daande Leñol, kiirɗeeli mawɗi ɗii mbaɗee Ɓoggee, won e kiirɗeeli pinal peccoo e gure ɗiɗi ɗee. To bannge goɗɗo oo, maa yuɓɓine toon heblooji e jeewte dingire ɗe toɓɓe mum en e yeewtooɓe mum en cuwaa tawa toɗɗeede. Daande Leñol ɓeydi heen lappol hirjino e gure daande maayo ɗee. Maa waɗe kadi ko jiidaani e pijirlooji ɗii golle bayɗe no lorngo leɗɗe ekn.
Mamadu Jah gardiiɗo Demet e Aadama Bah gardiiɗo Ɓoggee maa njooɗtido e Umar Wadda mo Daande Leñol ngam ndaarde duusooɓe ɓе е golle ɗee to bannge ngaluuji. Meeriiji ɗiɗi ɗii kuniima jogaade jippunde hoɓɓe ɓee e ñaamdu mum en haa nde pottital ngal gasi fof.
Hamet LY


