Ɗum wonanii en naamnal sabu ko ina tolnoo jooni e hitaande fawnde ko e heblo kaaldigal wonaa sabu fotɓe yeewtidde nganndaama, toɓɓe potɗe yeewtideede piɓaama (ngootaagu ngenndi e fannuuji mum kala, ñootondiral renndo, njiyaagu, tippudi demokaraasi, kaɓagol borjingol jawdi dowla e mbuuñaari, caɗeele nguurndam e nder renndo…) hay fotɓe tawtoreede eƴɓinaama, heddinoo tan ko njuɓɓudi ndii. Laaɓaniino yimɓe kala, haaldooɓe peƴtitiima e nder tanndalle tati mawɗe : tanndalde Insaaw e partiiji ɓalliiɗi mum, tanndalde “Instituton opposition” walla mbiyen Njuɓɓudi luulndo jogiiɓe dipiteeji e wooteeji ɓennuɗi ɗii, e tanndalde Luulndo demokarasiyankeewo gaadoranooɗo oo, denndinɗo 14 juɓɓudi politigi, fotde lanndaaji 6 laawɗinaaɗi e juɓɓule 9 ɗe cuwaa laawɗineede kono ko loowɗi laawol mum. Ɗee ɗoon tanndalle fof noon kawriino e ɗerewol gootol tonngugol toɓɓe potɗe yeewteede ɗee, ɗerewol kollangol mawɗo leydi ndii caggal ɗuum ruttaa e tanndalle ɗee ngam ɓe ƴeewa so alaa teskuyaaji cakkitɗi ɗi ɓe njogii heen.
Ko he ndeen yolnde, gootal e terɗe tanndalde laamu nguu (Insaaf) e won e partiiji wallidiiɓe mum holliti wonde ina yiɗi nde ɓeydetee e ɗerewol ɗowowol kaaldigal ngal toɓɓere yowitiinde e laje (mandats) ɗe won ɓeen (ko wayi no hooreejo leydi, dipiteeji, e meeruuji) njogii hattan ɗaɓɓude fiileede. Tanndalle luulndo ngoo paamri ɗum ko hooreejo leydi ndii tan ɓe ɗaɓɓanta oon fartaŋŋe etee ɗum laatiima e nder jeewte dewɗe heen ɗee, kono luulndo ngoo jaɓaani ɗum sabu hollitii ndeen toɓɓere jeyaa ko e toɓɓe “ɗe mbayletaake” e nder Doosgal leydi, e miijo maɓɓe “ko diidol boɗewol” ngol ƴaaɓetaake. Ɓeya ne keɓii jaaɓtaade ngam hollitde “Doosgal leydi wonaa Ɓuraana”, kono, mbar ɓe njejjitaani Hooreejo leydi woondiino e deftere Ɓuraana wonde e gardagol mum, “memtotaako ɗee ɗoon kuule e nder doosgal hee” .
Ko e oon coow wonaa tawo, heewɓe ina mbiya wonde, haala lajal hoore leydaagu ko woytoraandu ndu lannda laamu e won e wallidiiɓe mum kuutortoo ngam teppude kaaldigal ngal, walla nii haaytinde ɗum sabu ɓe ɓuri luulndaade ko toɓɓe ɗiɗi : “Ñamaande aduna ndee (passif humanitaire) e laawɗingol ɗemɗe ɓaleeɓe ɓee”, hay so tawii ɓe kawriino e heddiiɓe ɓee loowdi ɗerewol ɗowowol kaaldigal ngal, eɓe nangtii haa tiiɗi e ɗaɓɓaande maɓɓe ndee. Gullitaali kuccinaaɗi e mawɗo leydi ndii sabu won miijiiɓe ko e “mawɗo leydi ɓe ngondi” kono oon hollitii kala jokkondirnooɗo e mum “alaa mo neli yoo ɗaɓɓan ɗum manndaa goɗɗo e tee fiɓaani waɗtude manndaa tataɓo”. Ɗum fof e wayde noon, heewɓe ina kawri ko kanko tan waawi, e foti suggitde laana kaa kaa, tawde wonii ko wallidiiɓe makko cuggini ka.
Ko e kaa ngonka, haala kaaldigal lommbii e oo sahaa, haa ko ina addana yimɓe miijaade “mbar ko muusat noo kaangaaɗo artaani”, so tawii luulndiiɓe kaaldigal e nder leydi Muritani koonaaki e dow heddiiɓe ɓee ? Ɗum noon beli hannde njowii ko e Hooreejo leydi, ɓerɗe luulndo ngoo kam puɗɗiima ñawde, ɗum nii ina jeyaa e ko addani ngo yuɓɓinde, ñande 10 lewru nduu, pottital pattamleewal e nder wuro Nuwaasoot, huunde wayrunoonde waɗeede gila e yonta laamuuji ɓennuɗi. Mbele ɗuum wonaa maale keblugol geese goɗɗe, tawde ɗaminanooɗe ɗee njiñiima ? Aduna nootitiima e pottital hee, holliri yiɗde mum : yo nguurndam ɓesngu moƴƴitine, yo cogguuli usto, yo wellitaare e fannuuji mum kala tabitine, yo sokaaɓe e dow ko rewaani laawol ɗaccite ekn. Wuro Nuwaasoot giƴƴiima ñalnde heen e tawtoreede leƴƴi ɗii kala.
Caɗeele Muritani keewii ! Bone dogetenooɗe : iñturu e leyɗe catiiɗe en, caɗtugol nguurndam ɓesngu, luure hakkunde leƴƴi… ( jaakoranooɗe maa kaaldigal ñawndu won heen), yantondirde e iñturu mem ndu winndere ndee kala, tawi saabii ɗum ko wolde ummiinde hakkunde Iraan e Israayiil kaɓɓondirɗo e Amerik, e uddugol “Feɗorde DORMUUS (détroit Dormuz”; ƴangorgol laaɗe cuurki jeeyooje petoroŋ, ɗum fof jolnii Muritani e “tonndu mbaangu”, ɗum ɗaɓɓii e gollotooɓe politigi kala teŋti noon e laamu ngu ko ardinde kellifuya, ngusta horam hooraagu ngam tafde nanondiral danndowal muritani.
Yo Alla faabo !
Maamuudu Haaruuna Joop

